Neža Podobnik Kodrič je odraščala v Novi Gorici. Nekaj časa je z možem živela v Nepalu. Nato sta se zaradi njegovega poklica preselile na Filipine. "Onišče sezonska dela v svojem poklicu. Na Filipinih se mu je odprla možnost in zato sva se preselila sem. Filipinci so zelo odprti, kar se tiče dotoka delovne sile. Imajo veliko migrantov. Všeč mi je, da hči odrašča v okolju, kjer se bo navadila na različne kulture, različno barvo ljudi. Jaz sem odraščala med belci, kristjani ... Moja hči pa bo imela možnost odraščati oziroma doživljati globalno kulturo, v katero jo usmerjam, tudi vzgajati jo poskušam v tem duhu."

Živi v kraju, ki je približno 30 km oddaljen od Manile. Popotniki se glavnega mesta Filipinov sicer raje izognejo. Od mesta jih menda odvrne smogasta, soparna in brezdušna betonska džungla. Nežina družina živi v varni soseski. Pove, da je življenje izven varovane ograje nevarnejše: "Ja, precej. Filipini so relativno nevarna država. Veliko več kriminala je. Olajšanje je, da živimo v zaprti soseski z redno varnostno službo. Marsikdo mi pravi: Ja, zakaj pa si na Filipinih? Vendar s takšnim načinom življenja prihranimo. Zaradi toplega podnebja človek potrebuje veliko manj oblačil, obutve, ogrevanja. Tak način življenja je tudi varčen."

Na Filipinih ne namerava ostati prav dolgo. Selitev drugam je odvisna od moževe službe. "Dokler bodo pogoji za delo ugodni, bom tukaj, potem pa bomo šli še kam drugam. Tudi mene žene drugam, rada bi spoznala čim več kultur. In to na takšen način, da med njimi živim, se od njih kaj naučim. Potem pa se vrnem v Novo Gorico in pripomorem, da iz vsega tega dobrega zraste kaj lepega (smeh)."

Nataša Uršič, Radio Koper

Neža Podobnik Kodrič s hčerko pred vzletiščem jadralnih padalcev. Njen mož Primož dela tam kot pilot v tandemu. Foto: osebni arhiv