Udeležence prireditve Dobrodošli doma 2017 je uvodoma nagovoril tudi župan Občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, ki je dogajanje na številnih prizoriščih sicer vseskozi  zavzeto spremljal. Po odprtju razstave Pomurci v svetu smo se z županom zapletli v krajši pogovor, v katerem ni skrival navdušenja nad dogodkom. Med drugim je poudaril, kako pomembno je tudi vnukom in pravnukom Pomurcev, ki so se nekoč morali izseliti, pokazati naravne in kulturne lepote Slovenije. V pogovoru je izpostavil sodelovanje Murske Sobote s pobratenima mestoma Ingolstadt v Nemčiji in Betlehem v Pensilvaniji

Župan Murske Sobote Aleksander Jevšek

Župan, kakšni občutki vas navdajajo, ko sta Murska Sobota in dvorec Rakičan središče slovenstva, Slovencev z vsega sveta?

Izjemno prijetni,  toplo mi je pri srcu. Ta dan sem skupaj s sodelavkami in sodelavci, ki nam je bila zaupana organizacija te prireditve, že kar nekaj mesecev pričakoval z velikim veseljem.

Dejstvo je namreč, da je v preteklosti veliko Pomurcev  moralo v svet.  Zdaj so tam že njihovi vnuki in pravnuki in občutek imam, da jih vse bolj zanima, kje so živeli njihovi dedje in babice in si želijo obiskati ter spoznati deželo, o kateri so jim pripovedovali.

Ta dežela pa se je zelo spremenila. Na bolje. Ko so Prekmurci pred več kot sto leti odhajali v Betlehem, so domov pošiljali po tri ali štiri dolarje, da so preživeli  družino  v Prekmurju. To jim je veliko pomenilo. Danes sta tako Slovenija kot  Prekmurje povsem drugačna. Upam si trditi, da celo boljša kot Amerika.  Prekmurje se je razvilo  v izjemno turistično, gospodarsko destinacijo, ohranilo pa veliko tistih vrednot, ki jih mogoče v svetu naši zdomci najbolj pogrešajo: topel pogled, krepak stisk roke in beseda dobrodošli, ki bo danes mnogokrat izrečena.

Odlične hrane prav tako ne smemo pozabiti …

To je eden od razlogov,  zaradi katerega sem tudi z ministrom Žmavcem že skoraj dve leti načrtoval ta dogodek pri nas v Prekmurju. Vidimo namreč, da je turizem ena od še neizkoriščenih in velikih prednosti naše regije. Dejstvo je, da se trendi v turizmu obračajo iz množičnih počitnikovanj v hotelih, kamor se ljudje tudi iz varnostnih razlogov ne odločajo več odhajati, v zeleni turizem, v kolesarstvo, v gurmanski turizem ... Če lahko spijejo kapljico dobrega vina, kaj okusnega pojedo in so zraven še v družbi dobrih ljudi, potem so počitnice skoraj popolne.

Toliko lepega ste povedali o Prekmurju, da bi lahko sklepali, da izseljevanja iz te pokrajine danes praktično ni več. Ali pač?

Žal ali na srečo. Žal je za tiste mlade, ki ne najdejo možnosti za zaposlitev v naši regiji, ki se sicer strmo vzpenja, ampak še vedno ni na tisti točki, da bi lahko vsak mlad človek  našel svojo priložnost. Na srečo pa zato, ker se izseljevanje danes ne dogaja iz istih razlogov kot včasih, gledano v celoti, ampak zaradi radovednosti po raziskovanju, po iskanju novih znanj. Sam  kot starš in kot župan slednje podpiram.  Seveda z medklicem vrnite se nazaj in to, kar zunaj vidite, se naučite, prinesite domov.

Pred kratkim sem govoril z doktorjem znanosti, ki dela v Ingolstadtu, v tovarni Audi. Mlad fant, ki načrtuje družino, pravi: »Veste, s partnerko sva v Ingolstadtu, ampak z družino bova ostala doma, v Prekmurju, ker imamo boljše šolstvo,  boljši zdravstveni sistem, skratka, kakovost življenja je tukaj boljša kot v Nemčiji.«  In zdi se mi, da ima prav.

Murska Sobota je pobratena z Ingolstadtom v Nemčiji  in Betlehemom v Pensilvaniji,  kamor so se nekoč izseljevali predvsem  Prekmurci. Kako sodelujete z obema mestoma?

Glede na to, da je Ingolstadt bliže, je to sodelovanje intenzivnejše kot z Betlehemom. Dejstvo pa je, da se generacije menjajo. Vnuki izseljencev so zdaj že v zrelih letih in že zaradi tega ne morejo tolikokrat priti v Prekmurje, mi pa se z različnimi dejavnostmi trudimo, da ohranjamo ta stik tako z Betlehemom kot tudi z Ingolstadtom.

Ravno danes je kolega podžupan v Ingolstadtu, kjer je velik sejem, na katerem se predstavlja tudi naše tamkajšnje  društvo Lastovka. Ker na tem sejmu zaslužijo denar za svojo dejavnost,  de nekateri rojaki  ne morejo udeležiti dogodka Dobrodošli doma. V jesenskem času načrtujemo pot v Betlehem, kjer bomo premierno predstavili film o Prekmurcih, ki so se  izselili v to mesto.  Tudi župan Betlehema je prekmurskega rodu, tako da se veselim srečanja z njim. Z Betlehemom sodelujemo že 20 let, sodelovanje pa ni omejeno samo na župane ali občini, ampak so v ozadju pomembna izmenjava študentov, izmenjava na področjih kulture, športa,  seveda s podporo občin.

Ali potomci Slovencev tudi pri vas, tako kot v Ljubljani,  prihajajo  brskat v arhive in iskat svoje prednike, informacije o njih?

Seveda, to se to dogaja množično. Kot sem dejal, generacije vnukov in pravnukov vedno bolj želijo izvedeti, od kod so njihove korenine. Tu jim po svojih najboljših močeh pomagamo z našimi arhivi.  Tudi v filmu o Prekmurcih v Betlehemu, ki je bil na tem srečanju predstavljen, vidimo, kako vnuki izseljencev v ameriških arhivih iščejo sezname potnikov na ladjah,  ki so prispele v New York in kjer so pravzaprav njihovi dedje šli skozi carinske in zdravstvene postopke in so zavedeni v teh seznamih.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen