Slovenija je lahko večja

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je na področju vizije in strategije odnosov s Slovenci izven meja ustvaril velik napredek. »Letos smo posodobili Strategijo odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja,« je v pogovoru za Mojo Slovenijo uvodoma poudaril resorni minister Gorazd Žmavc. Po njegovih besedah bi Slovenija lahko bila večja, če bi znali izkoristiti sposobne in uspešne Slovence zunaj meja.

Gospod  minister, za vami so skoraj tri leta mandata. Kako ga ocenjujete?

Ključne aktivnosti so bile usmerjene v vizijo in strategijo, kjer je bil največji korak narejen prav pri delovanju Svetov Vlade RS za Slovence v zamejstvu in za Slovence po svetu. Na delovnih posvetih so predstavniki Sveta iz tujine in strokovni delavci z Urada in letos tudi iz drugih pristojnih vladnih resorjev poglobljeno razpravljali o aktualnih zadevah in izzivih, s katerimi se srečujejo Slovenci zunaj meja matične domovine.  Ukvarjali smo se s temami, kako narediti Slovenijo večjo, kot je.

Mislim, da nam je v zadnjih dveh letih uspelo slediti tej viziji, vanjo uspešno in na enakopravni ravni vključiti  Slovence iz zamejstva in sveta ter ustvariti kulturno-gospodarski prostor znotraj regije. Prav  to pomeni, da Slovenijo širimo v večji prostor.

Posebno pozornost smo namenjali in namenjamo mladim generacijam. Zavedati se moramo, da  je zgolj društvena dejavnost preživeta oblika dela in je treba  razmišljati v smeri, kako zainteresirati mlado generacijo, da bo sodelovala in se vključevala v aktivnosti pri sodelovanju z matično domovino. To pa pomeni, da odpiramo prostor kroženja in ne bega možganov.  Mladi generaciji, ki govori, dva, tri jezike, moramo omogočiti šolanje tako doma kot v tujini.

Prepričan sem, da je Slovenija lahko večja, če bomo znali izkoristiti sposobne in uspešne Slovence zunaj naših meja. Danes je po vsem svetu veliko gospodarstvenikov, znanstvenikov in strokovnjakov, ki bi s svojim znanjem in izkušnjami  lahko pripomogli k uspešnejšemu razvoju Slovenije. Obenem so to tudi najpomembnejši ambasadorji Slovenije zunaj njenih meja.

Uporaba izkušenj in znanja naših rojakov po svetu pa vendarle ni samo naloga Urada, ampak tudi drugih ministrstev in ustanov.

Kot ste večkrat poudarili, moramo znanje in izkušnje ljudi, Slovencev, ki so uspeli v svetu, še vedno pa do Slovenije čutijo pripadnost, izkoristiti. Ali menite, da je država Slovenija pri tem dovolj uspešna?

Poglejte, nikoli ne moremo reči, da smo dovolj uspešni, ampak se moramo truditi za čimvečjo kooperativnost, koordinacijo. Je pa Urad tisti, ki lahko spodbuja, povezuje in koordinira nekatere aktivnosti tudi z drugimi ministrstvi. Za to smo tudi zadolženi in mislim, da z drugimi ministrstvi, kot so ministrstvo za kulturo,  šolstvo, gospodarstvo in za zunanje zadeve, dobro sodelujemo. S slednjim na področju zunanje politike, katere sestavni del je Urad,  še posebej tesno. Zunanje ministrstvo je s svojo mrežo veleposlaništev po svetu tisto, prek katerega lahko uspešno institucionalno nastopamo.

Kateri so bili v tem času po vašem mnenju največji dosežki Urada?

Zelo pomembno se mi zdi, da se je vnovič okrepilo zaupanje predvsem do naših krovnih organizacij in društev – 300 jih imamo zunaj naših meja. V tem obdobju smo želeli vzpostaviti zelo dobre stike predvsem s sosednjimi državami, z društvi v zamejstvu, kjer smo odpirali t.i. kulturna regijska središča, slovenske hiše kot okna v svet.

Med konkretnimi dosežki Urada v tem mandatu naj izpostavim Tržaško knjižno središče, ki je postalo pomembno kulturno središče in prostor sodelovanja slovenske skupnosti med seboj in z matično domovino.
Izvedli smo aktivnosti v povezavi s slovenskimi knjižnimi središči (Celovec, Dunaj, Gradec, Monošter)  in krepili aktivnosti s področja ustvarjalnosti (slovenski zamejski orkester, podpora slovenskim avtorjem), kulture (kulturni centri in programi) in narodne identitete (učenje jezika in narodotvornost).

Med aktivnostmi na Hrvaškem je treba izpostaviti uspešen projekt razvoja kmetijstva v Gorskem Kotarju in podporo čezmejnim projektom z vključevanjem slovenske manjšine, v Avstriji pa smo zagotovili dolgoročno sistemsko rešitev za Glasbeno šolo na Koroškem.  Vzorčna kmetija v Porabju se je skupaj s hotelom, restavracijo in stiskalnico sadja uveljavila kot  pomemben člen infrastrukture slovenske skupnosti v sosednji Madžarski.  Pred kratkim smo odprli tudi prenovljene prostore Lipe.

Urad si vse od začetka mandata prizadeva, da se ustavi trend upadanja proračuna za slovenske skupnosti in obrne v pozitivno smer. Nadaljnjo rast sofinanciranja delovanja Slovencev izven Republike Slovenije je Urad zagotovil tudi v letu 2016.

Gospodarsko povezovanje je bilo ena vaših prioritet ob nastopu ministrovanja. Kako, s kakšnim tempom ga uresničujete?

Urad je s svojimi prizadevanji krepil koncept vzpostavljanja čezmejnih regij s poglabljanjem dvostranskih odnosov ter organizacijo čezmejnih konferenc. Krepitev čezmejnih regij pomeni povezovanje slovenske manjšine z matično domovino v skupen kulturno- jezikovni gospodarski prostor in zagotavlja večji razvoj obmejnega območja v korist celotne regije in njenih prebivalcev.

V tem mandatu je Urad organiziral poslovne konference in spodbujal navezovanje odnosov med slovenskimi znanstveniki in gospodarstveniki zunaj meja Republike Slovenije  z matično domovino. Na konferencah – skupaj jih je bilo osem, štiri v tem mandatu, in sicer v Kopru, na Bledu,  v Murski Soboti in Münchnu - so se srečevali slovenski podjetniki iz Slovenije in onkraj meja.

Mislim, da so poslovne  konference dobra osnova, da lahko vzpostavljamo stike z vsemi gospodarskimi subjekti, ki se želijo vključevati na tej in drugi strani meje, ki jo na ta način tudi bolj odpiramo in iščemo rešitve za čezmejne projekte ter skupno financiranje z evropskimi sredstvi.

V Sloveniji nenehno tarnamo nad pomanjkanjem tujih investicij, po svetu pa živi več sto tisoč Slovencev, ki, razen izjem, nimajo velikega interesa po vlaganju v domovino. Zakaj je temu tako in kako jih spodbuditi?

Ekonomska logika ne pozna meja. Danes je to zelo širok pojem, ki pozna ekonomske zakonitosti in išče interes tudi pri kapitalu. Najprej moramo ustvariti pogoje doma, da ta interes povečamo.  Mislim, da smo na tem področju še šibki. Uspešni Slovenci v svetu so lahko dobri ambasadorji, ne morejo pa biti nosilci vseh poslov.

Med drugim ste opravili nekatere pomembne obiske pri Slovencih po svetu. Kakšen je bil namen teh obiskov? Ali lahko na kratko strnete vtise? Kaj štejete za največji dosežek?

Z obiski smo zajeli veliko večino držav, v katerih živijo slovenske skupnosti, še posebej je bilo to intenzivno v letošnjem letu, ko smo praznovali 25- letnico slovenske državnosti. Namen teh obiskov, posebej letošnjih, je bil prav ta: ob 25-letnici obiskati Slovence in jim dati moralno in politično podporo oz. potrditev v njihovem prizadevanju za ohranjanje slovenstva, ki je bolj kot ne prostovoljno, če odštejem nekaj denarja, ki ga dobijo. Zelo veliko jim pomeni, da jih pride obiskat visok, skorajda najvišji predstavnik  njihove države. Vsak tak obisk ima tudi pomen za lokalne oblasti. Skupnost, ki jo minister obišče, dobi v očeh lokalnih oblasti neko težo. Kot minister pa sem dobil vtis o aktivnosti teh ljudi in jih tudi osebno spoznal. Ponekod je stanje zaskrbljujoče, ker so na delu asimilacijski procesi, ki manjšajo število aktivnih predstavnikov slovenske skupnosti, marsikje pa so te organizacije tudi zelo aktivne, dobro organizirane.  Kljub temu da govorimo o staranju te skupnosti, se marsikje pojavljajo tudi mlajše skupine oz. pobude s strani mladih, tudi novejših izseljencev, denimo, novoustanovljeni slovenski poslovni klub v Münchnu, slovensko-kanadska gospodarska zbornica,  ki je pred kratkim dobila nov zagon, in ustanovitev slovensko-avstralskega akademskega kluba oz. slovensko-avstralskega poslovnega kluba.

V letu in pol smo obiskali skoraj 20 prestolnic, kjer živijo Slovenci, predvsem z željo, da opozorimo na 25-letnico naše države. Za njeno priznanje  so imeli naši rojaki velike zasluge. Izpostavil bi zgodovinski obisk v Argentini, ki smo ga opravili skupaj s predsednikom države Pahorjem. Srečali smo se tudi z argentinskim predsednikom. Ta obisk je med drugim pokazal, kako pomembno je, da je tudi predsednik države po 25, 30 letih obiskal Argentino in smo videli, kako so   Slovenci v Argentini zelo dobro organizirani, imajo svoje šole, vrtce, kulturne ustanove. Dobili smo  izredno dober občutek, da je med Slovenci v Argentini  in nami še vedno velika vez, podobno kot v Avstraliji, Kanadi, ZDA …  Ti obiski na eni in srečanje Dobrodošli doma, ki ga enkrat na leto pripravljamo v Sloveniji, na drugi strani ustvarjajo kontinuiteto našega povezovanja.

V Avstraliji ste odprli več konzulatov. Kakšna je njihova naloga?

To so častni konzuli, ki so, prav v Avstraliji vsi trije, slovenskega rodu, podobno je bilo tudi odprtje konzulata s častno konzulko v Vancouvru v Kanadi. Tudi v Argentini so vsi častni konzuli slovenskega  rodu. Slovenija ima po svetu več kot 120 častnih konzulov, to so ugledni poslovneži, ki niso nujno, a jih je kljub temu velika večina  Slovencev.

To je častna funkcija, za katero slovenska država ne prispeva praktično nič,  ampak temelji prav na tem, da je njim v čast, da to počno, torej, da svojo slovensko identiteto izražajo tudi kot predstavniki Slovenije in lahko po eni strani zelo veliko  pripomorejo h graditvi stikov med državama  na vseh možnih področjih, lahko pa so tudi zelo dober most med uradom in slovensko skupnostjo.

Kakšni so vaši načrti do konca mandata? Kateri projekti še čakajo na izvedbo?

Tudi v prihodnje bomo ustvarjali verigo slovenskih hiš, t.i. knjižnih kulturnih središč, čimveč podpore bomo namenjali čezmejnim projektom, kamor se vključujejo vse strokovne institucije, skušali pridobiti čimveč evropskih sredstev na  t. i. mehkih programih. Še bolj bomo dejavni pri krepitvi gospodarskega in znanstvenega sodelovanja in v svoje delo vključevali predvsem mlajše generacije.

 Kaj bi našim rojakom v zamejstvu in po svetu zaželeli ob prihajajočih praznikih?

Izredno ponosen sem, da se zavedamo, kako trdoživo in ustvarjalno je njihovo delo. Skrbeti  za slovenski jezik in kulturo v zamejstvu in po svetu je izredno zahtevno poslanstvo. Želimo, da ga bodo ob naši podpori  nadaljevali, ker menimo, da je samo skupaj z njimi Slovenija lahko večja in pomembnejša. Ob zaključku leta vam, dragi rojakinje in rojaki, želim vse najboljše in nadaljevanje skupne poti. Čestitam vam tudi ob dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti.

Intervju je bil objavljen v reviji Moja Slovenija.

Avtor: Blanka Markovič Kocen

Foto: arhiv USZS