Po predstavitvi knjige „Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu“ v Ljubljani, ter monografije „Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu“ v Celovcu, je bila v Trstu v presoji tretja knjiga. Tokrat z naslovom „Družbena participacija mladih v slovenskem zamejstvu“.

Predstavitev tretje knjige iz niza

Na predstavitvi druge knjige iz svežnja štirih junija letos v Hačku je kot takratna državna sekretarka Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandra Pivec ocenila, da znanstvene ustanove postavljajo temelje za bodoče odločitve. Po tej prispodobi so Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani (INV), Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v Trstu, Slovenski znanstveni inštitut (SZI) v Celovcu in Slovenski narodopisni inštitut (SNI) Urban Jarnik s knjigo „Družbena participacija mladih v slovenskem zamejstvu“ postavili medtem tretji temelj s podlago za nadaljnje politično odločanje.

Po predstavitvi knjige „Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu“ v Ljubljani, ter monografije „Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu“ v Celovcu, je bila v Trstu predstavljena tretja knjiga - tokrat z naslovom „Družbena participacija mladih v slovenskem zamejstvu“. Iz vodilne teme je razvidno, kar ob primeru mladih na Koroškem in Štajerskem ponazarja etnologinja Martina Piko-Rustia za Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik“: v presoji je bilo vključevanje mladih v najširšem pomenu. Ob politični participaciji poudarjajo mladi svojo neodvisnost, omenjajo pa vključevanje na občinski ravni in skrb za prisotnost slovenščine v javnosti.

Glede na številčnost močna dejavnost

Zlasti s primerjalnega vidika prihaja etnologinja Martina Piko-Rustia do zanimivega izsledka: na Koroškem so društvene dejavnosti v primerjavi s številčnostjo narodne skupnosti izredno močno razvite in se strukturiranost bliža organiziranosti Slovencev v Italiji.

„Vključevanje v organizacije, društva in ustanove je za mlade in mlade odrasle v razvoju njihove identitete pomemben dejavnik, ki omogoča socialno mreženje in uveljavitev interesov mladine“, še ugotavlja Martina Piko-Rustia. „Kako spodbujati dejavno družbeno participacijo v slovenskem zamejstvu?“ so se vprašali ob okrogli mizi v nadaljevanju s stališči in predlogi mladih.

Celoten prispevek z daljšim zvočnim posnetkom je objavljen na strani volksgruppen.orf.at/slovenci