Nuša Stanić, 21-letnica z Bleda, je že od otroških let zaljubljena v konje. Zdaj je skrb za plemenite živali tudi njen poklic. Od aprila letos živi v Švici, ki jo v več pogledih spominja na Slovenijo in izpolnjuje vse njene bivanjske želje. Nekaj pa vendarle pogreša.

Nuša Stanić je s konji povezana že od otroštva. "Mislim, da sem bila stara tri leta, ko me je mami peljala na ranč Mrcina v Bohinju, kjer sem prvič sedla na konja in od koder so me menda zelo težko spravili. Vse od takrat sem povezana s konji. Vsi konci tedna in počitniški dnevi so minili v povezavi z njimi, ranč Mrcina pa je bil dolga leta kot moj drugi dom. Udeleževala sem se raznih taborov, veliko sem jahala, se naučila skrbeti za žival in opravljati vsa dela, povezana z njimi. Pred leti sem kupila svojega konja," je o zametkih ljubezni, ki je že pri 20 letih prerasla v njen poklic, pripovedovala Nuša.

Nuša Stanič, 21-letno dekle z Bleda, se je v Švico preselila aprila letos. Foto: osebni arhiv

Iz kraja ob Blejskem jezeru v kraj v bližini Ženevskega jezera

Trenutno živi le streljaj od Ženevskega jezera, v kraju Bex v Švici, ki se je že dodobra odela v adventne barve in nalezla prazničnega vzdušja. "Tam delam za jahačico z Norveške, skrbim za njenih šest konjev. Moj delavnik se začne ob 8. uri zjutraj in traja ves dan, na tekmovanjih pa je še bolj pester," pripoveduje mlada sogovornica, ki se je v Švico preselila aprila letos.

Pri rosnih 20 na sever Nemčije

Pred tem je podobno delo opravljala v enem od hlevov na Bledu, septembra lani pa se je pri rosnih 20 letih preselila na sever Nemčije. Zaradi bliskovite odločitve je kajpak poskrbela za kar nekaj šokov in presenečenj v družini … No, v Nemčiji, kjer je delala za nemškega jahača, se ni dobro počutila. "Morda tudi zato, ker sem tam živela pozimi, ko tam večinoma dežuje, sneži in piha veter, sonce pa je bolj redko na spregled," se je spominjala šestmesečne delovne pustolovščine na severu Nemčije, na katero nima najlepših spominov, si je pa tam nabrala dragocene izkušnje in pridobila reference, ki so jo popeljale do nove delovne zadolžitve v Švici. Nadgradila je tudi svoje znanje nemškega jezika.

"Najprej sem živela v bližini Züricha, zdaj sem v kraju Bex, kjer se počutim skoraj kot doma. Živim na hribovitem območju, deset minut od Ženevskega jezera in le nekaj metrov od svojega delovnega mesta, zelo lepo je tu," pravi Nuša, ki tam dela kot t. i. groom. Beseda, ki v slovenščini nima posebnega izraza, v bistvu pa označuje tistega, ki skrbi za konje.

Več lahko preberete na strani SiolNET