Slovenski dragulj med avstralskimi opali


Avtor: U.S. Datum: 1570 dni nazaj.


Priznana učiteljica in literatka Cilka Žagar je s svojim delom pomembno pripomogla k večjemu razumevanju med belimi priseljenci in staroselci v avstralski družbi.

Učiteljica, pisateljica in pesnica Cilka Žagar iz Avstralije. Foto: Edita Žugelj

»Na koncu bo vse v redu. Če ni v redu, potem še ni konec,« je moto, ki Cilko Žagar, rojeno Barbič, vodi skozi razburljivo življenje in ji pomaga prebroditi najtežje trenutke. Pa velika mera humorja, s katerim začini svoje že tako zanimive pripovedi.

Življenjska pot jo je skozi številne preizkušnje ponesla iz domače vasice Dobrava ob Krki najprej na šolanje v Ljubljano in Celje, v začetku 60. let prejšnjega stoletja pa z možem in sinkom v deželo »down under« (tam spodaj, op. p.). V Avstraliji je poprijela za vsako delo. Da bi se naučila dobro govoriti angleško, je prvo leto delala kot natakarica in kuharica na plantažah sladkornega trsa na vročem severu. Ves čas se je tudi izobraževala ter kasneje delala kot prevajalka in cela tri desetletja kot učiteljica. Po nekaj letih v Canberri se je družina Žagar v iskanju boljših priložnosti pustolovsko preselila v mestece Lightning Ridge v prostrani, odmaknjeni avstralski notranjosti, kjer so nahajališča dragocenih črnih opalov. V sosednjem Walgettu je postala učiteljica aboriginskih otrok ter sčasoma, ko so jo staroselci sprejeli medse, zapisovalka njihove zgodovine in zagovornica njihovih pravic. Naučila pa se je tudi brušenja in loščenja opalov ter trgovanja z njimi.

Od tu do tja, nikjer doma

Cilka Žagar je tako zapisala številne aboriginske legende, zgodbe, biografije staroselcev, njihove zakone, načine naravnega zdravljenja, jezik. Med drugim je napisala prvi aboriginski slovar ter knjigo Growing up Walgett, o življenju staroselskih učencev in njihovih staršev, ki je še danes obvezno čtivo v avstralskih srednjih šolah. Ves čas ji je življenjske tegobe lajšalo tudi literarno ustvarjanje. Piše v obeh jezikih; v angleščini so izšle zgodbe o življenju rudarjev črnih opalov ter njena poezija, v Sloveniji pa verjetno najbolj poznamo njena romana Barbara in Magdalena med črnimi opali. Pred kratkim so ji pri Združenju Slovenska izseljenska matica izdali pesniško zbirko s pomenljivim naslovom Od tu do tja, nikjer doma, v kateri je kljub naslovu zaslediti hrepenenje po domovini. Cilka pravi, da imajo tudi njeni romani, čeprav se dogajajo v Avstraliji, vedno slovensko ozadje.

novice.svet24.si


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo