1

10. Strateški forum Bled: Prihodnost je v partnerstvu!

Na Bledu se je včeraj zaključil najpomembnejši zunanjepolitični dogodek v Sloveniji - Strateški forum Bled (BSF). V ospredju prvega dneva jubilejnega desetega foruma je bila migrantska kriza, s katero se sooča Evropa, včeraj pa so se v okviru foruma  nadaljevale politične in gospodarske razprave ter razprave o razvojnih vprašanjih, Zahodnem Balkanu, gospodarski krizi, transportnem povezovanju v regiji in partnerstvu v turizmu.

Uvodna okrogla miza 10. Strateškega foruma Bled je v ponedeljek odprla nekaj vprašanj o novem svetovnem redu, pri tem pa se seveda ni mogla izogniti niti begunski krizi.

Migrantska kriza je eden največjih izzivov, s katerimi se v tem trenutku sooča Evropa, so se strinjali sodelujoči na panelu voditeljev. Zavzeli so se za hitro ukrepanje in solidarnost med evropskimi državami.

Premier Miro Cerar je v nagovoru ob odprtju foruma opozoril, da je letošnje leto eno najbolj kompleksnih in nestabilnih v zadnjih desetletjih, tako v Evropi kot tudi na globalni ravni. Med drugim je spomnil na moderno obliko terorizma, migracije, nestabilne razmere v Ukrajini in globalne spremembe.

Slovenski predsednik Borut Pahor je v razpravi zagovarjal sistem kvot za migrante, ki so ga nekatere države članice EU zavrnile. Po njegovih besedah se v tem trenutku migrantskega vprašanja ne lotevamo na ustrezen način. Sam v migrantski krizi ne vidi priložnosti, temveč realnost, vendar je problem po njegovem mnenju rešljiv.

Pahor je še dejal, da mednarodna skupnost trenutno ustvarja več problemov kot rešitev, razlog za to pa je v pomanjkanju vodenja.

Zunanji minister Karel Erjavec je poudaril, da je BSF v minulih desetih letih prispeval k spoznavanju novih prijateljev in partnerjev, zato želijo letošnji jubilejni forum posvetiti partnerjem in partnerstvom. Tudi on je spomnil, da se svet sooča s številnimi težavami in odprtimi vprašanji, npr. z migracijami.

Srbski premier Aleksandar Vučić je okrcal EU in nekatere države članice glede soočanja z migrantsko krizo. "Smo bolj evropski pri vprašanju migracij kot nekatere članice EU," je zatrdil. Kot je dejal, Srbija ni postavila ograje na meji z Makedonijo, čeprav bi imela od tega morda celo gospodarske koristi, medtem ko je Madžarska to storila na meji s Srbijo, na kar se v Bruslju niso odzvali.

Tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je izpostavila pomen solidarnosti in razdelitve bremena med evropskimi državami. Po njenih besedah je treba na vprašanje migracij gledati bolj široko in rešiti težave pri njihovem izvoru - v državah, od koder prihajajo migranti in begunci.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je poudaril, da je Evropa tako privlačna za ljudi od drugod zato, ker je sekularna, stabilna in strpna in ni obremenjena z ideologijami, nacionalizmom in totalitarizmi. Po njegovih besedah je Evropa v tem trenutku še vedno najboljši kraj na svetu, sicer ni popolna, a nam gre vseeno bolje kot katerikoli drugi regiji na svetu.

Več kot 700 udeležencev iz več kot 60 držav je drugi dan  Strateškega foruma Bled lahko sodelovalo na skupno kar enajstih panelih - petih političnih, štirih gospodarskih in dveh "stranskih".

Na panelu, posvečenem turizmu, so bila osrednja tema nova partnerstva. Forum je razpravljal o pomembnosti le-teh za močan in konkurenčen turistični sektor. Turizem je timsko delo, v katerem so nujna različna partnerstva - javno-zasebno, med lokalno in nacionalno ravnjo, med različnimi ponudniki storitev, med državami in med celinami, je poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Govor je bil tudi o starajoči se družbi in razvoju, na programu pa je bil še "klasični" panel o Zahodnem Balkanu. Ob zunanjih ministrih držav Zahodnega Balkana so v razpravi sodelovali še zunanja ministra Turčije in Madžarske ter visoki predstavniki zunanjih ministrstev Francije, Nemčije in ZDA. Na panelu je  bila ponovno izpostavljena problematika partnerstva ter pomanjkanje skupnih in enotnih EU odgovorov na trenutne pereče probleme kot je migrantska kriza.

Na poslovnem delu BSF pa je bil govor o posledicah finančne krize, ustvarjanju novih partnerstev v turizmu, prometnih povezavah in vzpostavljanju čezatlantskega prostotrgovinskega območja med EU in ZDA (TTIP). Pri tematiki prometnih povezav in infrastrukture je bil poudarek na zelenem transportu, izboljšanju javnega prometa, čezmejnih projektih ter na digitalizaciji transporta, medtem ko so se pri razpravah o TTIP pojavila vprašanja o merjenju vplivov partnerstva na različne gospodarske panoge, regulaciji ter o skupnih standardih.

STA, Nadja Skale in Blanka Markovič Kocen

Foto: STA