9. in 10. februarja so bili v Sloveniji informativni dnevi. Bodoči dijaki in študenti so napolnili srednje šole in fakultete, iskali so predvsem praktične informacije, ki bi jim koristile pri izbiri nadaljnjega izobraževanja. V soboto, 10. februarja, smo prav poseben informativni dan organizirali tudi v Banjaluki. Dr. Nataša Pirih Svetina s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v Klubu narodnih manjšin predstavila možnosti za študij na ljubljanski Univerzi. Prišli so učenci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, starši ter srednješolci, ki razmišljajo o študiju v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska ter znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji, ustanovljena je bila leta 1919. Danes jo obiskuje več kot 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5600 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih ter administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. Uvršča se med tri odstotke najuglednejših univerz na svetu.

Dr. Nataša Pirih Svetina je zaposlena na oddelku za slovenistiko, njeno strokovno področje je poučevanje slovenščine kot tujega jezika. Na Filozofski fakulteti vodi tečaje slovenščine za tuje študente, zato je na predavanju lahko povedala, kakšni so vtisi mladih ob prihodu v Slovenijo, kaj jim je najbolj všeč in kje se srečujejo s težavami. Predstavila je možnost izbire programa Leto plus, ki študentom omogoča, da se dobro naučijo jezika. Povedala je, kaj vse omogoča status študenta, spregovorila je tudi o mednarodnem sodelovanju in izmenjavah. Podala je številne informacije, ki bodo mladim v pomoč ob odločitvi za študij v Sloveniji.

Na drugem predavanju v Banjaluki z naslovom Različni obrazi slovenščine ali slovenščina in srbščina v stiku, je razredu dr. Biljane Babić, ki na Filološki fakulteti predava predmet "Srpsko-slovenačke jezičke paralele", predstavila razlike in skupne značilnosti slovenščine in srbščine.

Na tretjem predavanju z naslovom Kako blizu in hkrati daleč sta si slovenščina in srbščina pa je poslušalcem avtorica razložila, kaj govorcem srbščine ob učenju slovenščine predstavlja največ težav. Pogosto se nam zdi, da se med seboj odlično razumemo, a zaradi bližine jezikov prihaja tudi do napačnega razumevanja. Pomislimo samo na besede lice in obraz, mesto in grad, čas in vreme … Govorila je tudi o naglasih, besednem redu in skladnji. Dr. Nataša Pirih Svetina na Filozofski fakulteti v Ljubljani vodi tečaje za tuje študente, zato je svojo razlago popestrila z motivacijskimi pismi študentov, katerih materni jezik je srbščina. Ob njihovih besedilih smo dobro videli, kje in zakaj prihaja do napak. Zanimivemu predavanju so na OŠ Georgi Stojkov Rakovski prisluhnili učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz treh skupin in tudi člani Društva Slovencev Triglav.

Barbara Hanuš