Glasbeni abonma Radia Koper je bil v četrtek, 19. aprila 2018, spet razgiban in živahen. V studiu Hendrix se je predstavilo deset mladih slovenskih glasbenikov iz sosednje države, ali bolje pokrajine, Furlanije-Julijske krajine. V oddaji Klasično, mladostno in živo, ki enkrat mesečno zamenjuje redno rubriko Primorski glasbeni talenti, se je predstavila Glasbena matica, ki s svojimi šolami in podružnicami nudi glasbeno šolanje v slovenščini po celotni Furlaniji Julijski Krajini. Iz Trsta, Gorice, Doberdoba in Špetra prihajajo njeni predstavniki, ki so nam zaigrali na klavir, kitaro, harmoniko in flavto – slednjo celo v kvartetu. To so: pianista Goran Košuta in Max Zuliani, kitaristki Mateja Martini in Denise Vallar, flavtist Elia Guštin, harmonikar Borut Štoka ter članice kvarteta flavt Jasna Brecelj, Janina Marušič, Andreja Bensa in Jana Lavrenčič.  Od njih, predvsem pa od njihovih učiteljev, ravnatelja in drugih gostov smo izvedeli, v čem je ta glasbena ustanova tako drugačna od naših.

Učenci in učitelji Glasbene matice FJK v studiu Radia Koper. Foto: Alan Radin/Radio Koper

Glasbena matica v Furlaniji-Julijski krajini je najbolj posebna, predvsem pa tudi najstarejša primorska glasbena šola. Kot osrednja glasbena ustanova slovenske narodne skupnosti v Italiji združuje učence Tržaške, Goriške in Videmske pokrajine. Sedež ima v Trstu, podružnice pa tako v Tržaški kot v Goriški pokrajini, Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Pohvali se lahko z več kot 100-letno zgodovino, čeprav jo je fašistični režim za 18 let prekinil. Tudi po drugi svetovni vojni ji ni bilo vselej lahko; v devetdesetih letih je ostala skoraj brez sredstev in še danes se bori za priznanje na državni ravni, čeprav pripravlja učence do akademske ravni po italijanskih ministrskih programih.

Nad 800 njenih učencev obiskuje pouk v slovenskem jeziku v petnajstih instrumentalnih razredih in v solopetju ter na izrednih tečajih citer in diatonične harmonike. Obenem nudi tudi izredni pouk za najbolj nadarjene mlade glasbenike. Od 60 profesionalnih glasbenikov, ki poučujejo na Glasbeni matici, se jih je večina izšolala prav na tej ustanovi. Danes se lahko pohvali že z več kot 100 diplomanti, ki pa so seveda diplomske izpite morali opravljati na italijanskih državnih konservatorijih. O kakovosti pouka pa pričajo številne nagrade ter priznanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Poleg šole pa Glasbena matica nudi tudi druženje ob glasbi, tako v simfoničnem kot harmonikarskem orkestru, znanem pod imenom Synthesis 4, pa v pevskih zborih Jacobus Gallus, Neokortex in kar treh otroških zborih ter v vokalni skupini Vikra. Obenem pa širi glasbeno kulturo s prirejanjem koncertov, festivalov in tekmovanj.

Njena zgodovinska pot je precej podobna reki Timavi, katere tok skrivnostno ponikne v podzemlje in se vrača na površje. Tudi neprekinjen tok narodne in kulturne zavesti zamejskih Slovencev se je moral prilagajati razmeram in se razvijati, zdaj na skrito, zdaj na površju. Tržaška Glasbena matica je nastala leta 1909 kot podružnica ljubljanske in že tri leta kasneje je dobila pravico do javnega poučevanja ter s tem vladno podporo avstrijskega cesarstva. Fašistični režim jo je zatiral, zato so po požigu Narodnega doma profesorji poučevali vsepovsod, tudi doma, povečini naskrivaj. Pravi preporod je doživela šele po drugi svetovni vojni, njen prvi diplomant pa je violinist Žarko Hrvatič, ki je ob koncu šolanja na Glasbeni matici leta 1968 opravil državni izpit na tržaškem Konservatoriju. Prvi povojni ravnatelj je bil Karel Sancin, ki so mu sledili prof. Gojmir Demšar, Sveto Grgič in Bogdan Kralj, ki je na tem mestu še danes. Ponosen, na vse kar je Glasbena matica dosegla v daljni in bližnji preteklosti: v njenem okviru so namreč izjemno uspešno delovali Mladinski zbor pod vodstvom Stojana Kureta, Tržaški oktet, Komorna skupina Gallus Consort pod vodstvom Miloša Pahorja, Godalni kvartet ter drugi ansambli. In tudi danes se njeni učitelji in učenci uveljavljajo kot mednarodno priznani koncertanti, zborovodje, skladatelji, publicisti, muzikologi ...

Zato "Naj bo," kot so ob 100-letnici Glasbene matice zapisali v utemeljitvi odlikovanja predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja, "njeno delo zgled visoko strokovnega nesebičnega dela, ki ne priznava ovir, pač pa le priložnosti za krepitev notranje moči in ustvarjalne energije, ki jim jo med drugim daje glasba."

Lea Hedžet

Nastope učencev Glasbene matice lahko poslušate prek strani Radia Koper.