Člani mešane slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem, ki sta jo vodila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter ministrski komisar za razvoj sosednjih politik na madžarskem zunanjem ministrstvu Ferenc Kalmar, so si v torek ogledali ustanove slovenske manjšine v Porabju in madžarske v Lendavi, danes pa so imeli zasedanje.

Po njem je minister Žmavc povedal, da so pogovori potekali v duhu prijateljskih odnosov med državama in nedavnega srečanja predsednikov vlad obeh držav v Lendavi, v razpravi pa so poskušali najti najboljše rešitve za manjšini.

"Manjšinska vprašanja so spodbuda za hitrejši razvoj medsosedskih odnosov, obenem pa dajemo velik prispevek k politiki razvoja regije znotraj obeh držav, ki v tem evropskem prostoru pomenijo novo kakovost tudi v prihodnosti. Skupna komisija je ocenila, da sta dve desetletji uspešnega sodelovanja med državama na področju pravne zaščite narodnih manjšin izredno pomembni, z zadovoljstvom pa ugotavljam, da sta bili avtonomni narodni skupnosti na neformalnem srečanju predsednikov vlad 6. novembra letos prepoznani kot pomembna stebra dvostranskih odnosov," je dejal Žmavc.

Velik pomen po njegovih besedah pripisujejo tudi uskladitvi gospodarskih in infrastrukturnih naložb na slovensko-madžarskem vrhu januarja 2016 v Ljubljani, ki bodo odločilni tudi za prihodnost slovenske in madžarske narodne skupnosti, uresničevanje načrtov obeh skupnosti pa prispeva k razvoju celotne regije, je še povedal Žmavc in dodal, da so prijateljske vezi, vzpostavljene na zaupanju, razumevanju in dialogu, omogočile odprto in iskreno, večinoma uspešno obravnavo bistvenih vprašanj, ki zadevajo manjšini.

Srečanje predsednikov vlad je tudi po Kalmarjevi oceni komisiji zagotovilo nekakšen okvir za delo in sodelovanje. "Zato bomo vladama obeh držav predlagali, da podpreta evropska združenja za teritorialno sodelovanje in v regijo pripeljeta nove priložnosti, sredstva in vire, v to pa želimo pritegniti Slovensko samoupravo na Madžarskem in Pomursko madžarsko narodno samoupravno skupnost v Sloveniji," je napovedal Kalmar, med priporočili vladama pa omenil železniško povezavo Lendava-Redics in vzpostavitev dijaškega doma v Lendavi.

"Evropsko geslo enotni v raznolikosti se v našem primeru popolnoma udejanja, zato smo uvodoma zapisali, da imajo avtohtone manjšine pozitivno vlogo v skupnem evropskem prostoru, na naše sodelovanje pa gledam kot na neke vrste model, ki je lahko zgled za širši evropski prostor," je še dodal Kalmar.

Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je po zasedanju dejal, da so za manjšino pomembni vsi projekti, pa naj gre za šolstvo, kulturo, ali gospodarstvo, posebej pa je omenil privolitev Madžarske, da bo sofinancirala obnovo Kulturnega centra v Monoštru, ki bo po 17 letih dobil novo podobo. Obnova bo stala okoli 160 tisoč evrov, vsaka država bo prispevala polovico, sicer pa so se odnosi med državama po njegovem izboljšali, saj ima madžarska vlada do slovenske manjšine malo boljši odnos.

Tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath je ozračje med državama ocenil kot pozitivno, kar so začutili tudi pri obisku predsednikov vlad, med drugim pa kot pomembno omenil možnost izobraževanja v javnem sektorju, proračunski denar za gospodarski razvoj avtohtonih narodnih skupnosti pa bi moral biti po njihovi oceni porabljen v dogovoru s skupnostjo.

Vir: STA