Dežela kozolcev www.dezelakozolcev.si leži v osrčju Občine Šentrupert na Dolenjskem in je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu. Ogledate si lahko 19 različnih sušilnih naprav, od tega je 17 kozolcev, ki izvirajo iz Mirnske doline, le ena sušilna naprava je iz okolice Ivančne Gorice. Namen postavitve je prikaz razvoja kozolca v časovnem, prostorskem in socialnem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev.

Zastopanih je vseh šest razvojno dokazanih tipov kozolcev na Slovenskem, ki so pri nas prava atrakcija za turiste, saj so se kozolci razvili v več tipov in značilnih oblik, ki jih ne najdemo drugod po svetu. Pohvali se lahko z enim najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu, katerega nastanek sega v leto 1795 in se imenuje Lukatov toplar. Prav vsak izmed kozolcev pa nosi svojo zgodbo, saj je nekoč pripadal domačiji, kjer so ga uporabljali. Danes pa le ti v muzeju kujejo nove zgodbe, ki pa temeljijo na ohranjanju dediščini. »Pri tem pa pazimo, da dediščine ne izrabimo, pač pa primerno uporabimo. Le tako bodo lahko kozolci dobili ustrezno mesto in vlogo v sodobnem načinu življenja,« je povedala kustodinja Alenka Stražišar Lamovšek.

Dežela Kozolcev-Matej Gačnik

Dežela kozolcev je priljubljena izletna točka tako za Slovence, ki si zaželijo enodnevnega izleta, kot tudi za turiste iz drugih držav sveta. V dveh letih jo je namreč obiskalo že 40.000 registriranih obiskovalcev iz 42 držav, največ v času festivalov in dogodkov. Deželo kozolcev pogosto obiščejo tudi iz sosednjih držav, najpogosteje iz Hrvaške in Italije. Tako Dežela kozolcev beleži kar nekaj obiska zamejskih Slovencev, ki s srcem živijo s Slovenijo, kljub temu, da živijo izven njenih meja, in hkrati ljubijo slovensko tradicijo – tudi kozolce. Od hrvaške meje je oddaljena zgolj 50 minut, od italijanske pa 1 uro in 20 minut. Sledijo ostale evropske države, šele nato pa obiskovalci prihajajo izven meja Evrope.

Prvi muzej kozolcev - Vaškanal1

Muzej se razprostira na 2,5 ha urejenih površin in ima 1 km dolgo mrežo sprehajalnih poti, zato je primerna za vse ljubitelje hoje. Mnoge pa privabijo množični dogodki in festivali. Na zeliščarski dan bodo na svoj račun prišli ljubitelji zelišč, saj se bo 22. in 23. avgusta 2015, odvilo celodnevno druženje ljubiteljev zeliščarstva. Zeliščarji pa niso edini, ki jih Dežela kozolcev tako zelo privlači. Ljubitelji neokrnjene narave se odločijo tudi za poroko na prostem v Deželi kozolcev. Poteka namreč pod kozolcem v naravnem okolju. Ljudje so ponavadi najbolj navdušeni nad tem, da svatje sedijo na balah sena, ki so oblečena v bela pregrinjala in s tem pričarajo poročno slavje. Poskrbijo pa tudi za pestro dogajanje tudi v zimskem času, kjer ne manjka bralnih večerov, lani pa so priredili tudi keltsko novo leto. Dežela kozolcev pa zažari v prav posebni magični svetlobi ob koncu novega leta. Kozolce osvetlijo s posebno tehniko modeliranja svetlobe ter projiciranjem le-te na podlago. Vedno pa je poskrbljeno tudi za otroško animacijo, kjer otroci uživajo ob iskanju zaklada ali se iskrivo smejijo ob zgodbicah škrata Tončka.

Članek iz svet24.si  Najlepši kozolec na svetu

Dežela Kozolcev