München in Bavarska. Motor nemškega gospodarstva, sinonim tehnološkega napredka, dežela, kjer se cedita med in mleko, pivo teče v potokih, zrak pa diši po pečenih klobasicah. To so prve asociacije in stereotipi na milijonsko mesto severno od Alp in v tem okolju se je pred petimi leti znašla tudi 34-letna Maja Natek.

Maja Natek neizmerno uživa ob reki Izar in vsem, kar je povezano z njo. »Nima veliko velikih mest reke, v kateri se lahko kopaš,« reče.

Nemčija je njen drugi dom že osem let, ko se je med študijem farmacije na ljubljanski univerzi odpravila na študentsko izmenjavo v Berlin. »Nikoli prej nisem razmišljala, da bi delala doktorat, toda splet dogodkov me je potegnil tudi v to. Na inštitutu v Berlinu, kjer sem delala diplomo, so bili zadovoljni z mano in so rekli, naj se vrnem. Malo sem razmišljala, eno leto vmes preživela v Sloveniji, nato pa se prijavila za štipendijo DAAD (Deutscher Akademischer Austauschdienst) za podiplomski študij. Rekla sem si, če jo dobim, se vrnem v Berlin, sicer ostanem v Sloveniji, saj mi je bilo tu prav udobno. Na dan, ko sem letela v Berlin, je močno snežilo, v Nemčiji pa ne čistijo takoj pločnikov. Vlekla sem dva polna kovčka prtljage in si tisti trenutek mislila, kaj mi je tega treba. Toda v Berlinu mi je bilo zelo všeč, po treh letih pa sem dobila službo v Münchnu, na globalnem sedežu Sandoza v Holzkirchnu. Tu delam na področju globalne regulative, ki je odgovorno za registracijo zdravil v vseh državah, moj oddelek je Bližnji vzhod in Afrika,« pripoveduje Maja, kako se je začela njena pot v bavarsko prestolnico.

Več lahko preberete na strani dnevnik.si