Občudujejo raznolikost prostora, v katerem živimo


Avtor: U.S. Datum: 2145 dni nazaj.


Sožitje – Zusammenleben – Suživot – Convivenza – Vivi adun je vodilna tema letošnje 25. Poletne šole Bovec, ki bo potekala od 16. do 30. avgusta. O tem projektu, ki ruši predsodke, smo se pogovarjali z Andreo Wernig, strokovno tajnico poletne šole in namestnico vodje Mednarodne pisarne Univerze v Celovcu. Letos bo njena 25. poletna šola, kar pomeni, da sodeluje – v različnih vlogah – že od samega začetka.

Andrea Wernig o projektu Poletne šole Bovec pripoveduje z velikim navdušenjem. Spominja se začetkov, ko je v času po padcu berlinskega zidu imelo avstrijsko ministrstvo za znanost s tedanjim ministrom Erhardom Busekom na čelu idejo, da bi povezali sosednje dežele, ki jih je prej ločevala železna zavesa. Na univerzitetni ravni so nastale poletne šole v deželah, ki so mejile na Avstrijo. Ena teh je bila tudi takrat zelo mlada država Slovenija.

Narava v Bovcu ponuja veliko možnosti za odkrivanje. Foto: Štefan Pinter

Profesor Andrej Moritsch je leta 1994 s partnerskimi univerzami Ljubljana, Maribor in Videm izvedel prvo poletno šolo. Začetki so bili, kot je to običajno, negotovi. Jasno pa je bilo, in to je bila ideja Erharda Buseka, da bo potekalo zbliževanje mladih z jezikom soseda. »Začelo se je s tremi jeziki: nemščino, slovenščino in italijanščino, medtem je to naraslo na pet jezikov, saj sta se pridružili hrvaščina in furlanščina, kar odraža realnost Alpskojadranskega prostora,« pripoveduje Andrea Wernig, ki se spominja, da so jih že takoj leta 1994 v Bovcu zelo lepo sprejeli. »Takratni župan občine Bovec Andrej Stergulc je zelo hitro poprijel za to idejo, ker se mu je zdelo primerno, da se srečamo v prostoru, ki je bil nekoč v skupni državi Avstriji, kjer je bila ožja tromeja med seboj zelo povezana. Po zgodovinskih preobratih je ta del Primorske prešel pod fašistično Italijo, še prej je bila tam fronta, ki je pokopala ogromno ljudi, o čemer nazorno pripoveduje Kobariški muzej, ki je tudi stalna točka v programu.«

Zdaj, 25 let kasneje, sodeluje v projektu šest partnerskih univerz, pri čemer je Univerza v Celovcu organizator. Vsebinsko, finančno in s študenti so poleg celovške univerze vključeni še dve slovenski univerzi: Ljubljana in Univerza na Primorskem, dve italijanski: Trst in Videm in ena hrvaška: Reka.

Več na strani Katoliške cerkve na avstrijskem Koroškem


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo