Trst - Pretekli petek je v Narodni in študijski knjižnici v Trstu potekala predstavitve znanstvene monografije Matejke Grgič "Jezik: Sistem, sredstvo in simbol: identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji." V monografiji so objavljeni izsledki analize gradiva, objavljenega v Primorskem dnevniku letnika 2011 in 2012.

Jezikoslovka Matejka Grgič. Foto: Stanko Gruden/STA

Avtorico je zanimal odnos posameznika in skupnosti do jezika, ki se razvija mimo znanstvenih in preverljivih dejstev. Avtorica to poimenuje jezikovna ideologija, ki vodi v fetišizacijo jezika. Dejansko vsi živimo vsaj v enem jeziku, običajno v več jezikih in si obvezno tudi ustvarimo odnos do njih. Pri tem se pojavljajo tudi lažni miti o jeziku, problematično pa postane stanje, ko se na podlagi njih oblikujejo jezikovne politike in didaktični modeli. Eden od lažnih mitov je tudi ta, da se jezika učimo v šoli. Avtorica trdi, da se jezika učimo z življenjem, v šoli pa gotovo ne le pri pouku jezika, ampak pri vseh učnih predmetih.

Matejka Grgič je v svoji raziskavi v uvodu določila epistemološki okvir in postavila razliko med jezikom in idiomom. Gradivo je analizirala z vidika vprašanja jezikovne ideologije med Slovenci v Italiji, kjer se kot rezultat analize pojavi nov pojem - ideološka jedra. Eno od njih je nostalgični diskurz, kjer je "preteklost predstavljena izključno pozitivno, brez problematiziranja, kar seveda ne ustreza kaki strokovni (zgodovinski) presoji dejstev" (Grgič, str. 42). Velikokrat rečemo, da smo včasih ljudje govorili bolj čisto in lepše. A hkrati ne vemo, kdaj je to bilo in kaj natanko pomeni bolj čist in lepši jezik.

Avtorica je poudarila izredno pomembno vlogo medijev, ki ustvarjajo javno mnenje in dejansko določijo, kolikšen pomen bo nek družbeni pojav imel. Primerno je to ponazorila z navedbami iz Primorskega dnevnika.

V nadaljevanju je avtorica odgovarjala na vprašanja iz številne publike, po samem srečanju pa se je pogovor razvil v smeri sistemske ureditve strokovne podpore jezikovnim sredstvom in metodam, ki bi bila nujna za pomoč slovenski skupnosti v Italiji.

Z avtorico se je pogovarjala Suzana Pertot.