Prototipa Slovenca, ki sovraži Italijane, ni več


Avtor: U.S. Datum: 1722 dni nazaj.


Iz vsebine oddaje Sotočja, objavljene 21. maja 2018 na 1. programu Radia Slovenija (povezava na stran z zvočnim posnetkom)

Časi, ko so Slovenci v Italiji volili predvsem levo usmerjene stranke, so minili. To se je pokazalo tudi na letošnjih parlamentarnih in deželnih volitvah, ko je za desnosredinske stranke volilo 40 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine v FJK in je bil v deželni svet prvič izvoljen Slovenec, kandidat desno usmerjene Lige. Kaj to pomeni za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini, pojasnjuje Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, gost pogovora na Inštitutu za narodnostna vprašanja.

Narodni dom v Trstu – spominska plošča. Foto: Wikimedia Commons

Dolgoletni predsednik SKGZ je prepričan, da to pomeni, da postajajo normalni in da vprašanje slovenske narodne skupnosti ni več v ospredju. “Volilni rezultat postavlja izzive tako naši skupnosti kot tudi desnosredinskim strankam. Zdaj nimajo več alibija, da se za nas malo zanimajo, ker jih malo volimo. Danes imajo veliko število glasov slovenske manjšine, imajo svojega slovenskega predstavnika v deželnem svetu….”

Slovenci v FJK bodo prihodnje leto pred novo preizkušnjo, saj bodo potekale tudi lokalne volitve in verjetno se bo postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da levica in stranka Slovenska skupnost sodelujeta in se ne borita za iste glasove. Kaj lahko se namreč pojavi tretji tekmec, opozarja Rudi Pavšič: “Zadeve se spreminjajo, vse se spreminja in moramo biti toliko zreli, da znamo resno in primerno odgovoriti na te spremembe.”

Naš sogovornik je med drugim prepričan, da nova vladna koalicija Lige in Gibanja 5 zvezd ne bo dolgo zdržala, kar pomeni, da bi lahko v Italiji kmalu vnovič potekale parlamentarne volitve. V tem primeru je vprašanje, ali bodo Slovenci vnovič lahko dobili svojega predstavnika v Rimu, opozarja Rudi Pavšič. Kako to preprečiti? Prisluhnite pogovoru v tokratni oddaji.

Bogata in kreativna Pisana promlad

Natečaj Pisana promlad, ki spodbuja mlade na avstrijskem Koroškem, da pišejo v slovenskem jeziku, je tudi letos uspel. Svoja dela je poslalo 715 mladih avtorjev iz 34 šol. Slovesna razglasitev najboljših mladih avtorjev in avtoric v 4 starostnih kategorijah s 4 različnimi temami je potekala v ORF teatru v Celovcu 18. 5.2018 tudi s prenosom na slovenskem programu avstrijske javne RTV.

Kakšna so bila besedila in kako je s kakovostjo pisane slovenske besede na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo s predsednico strokovne žirije Matejo Rihter, glavno urednico tednika Nedelja, kjer bodo v posebni prilogi objavili vsa nagrajena dela. Bilo je zahtevno toda prijetno delo, pravi:

“Veliko veselja sem doživljala ob branju besedil. Člani žirije smo najprej besedila prebrali doma, za to gre kar nekaj časa, saj je bilo 715 zelo izvirnih, zanimivih, včasih tudi žalostnih, zelo izjemnih besedil in potem, ko se žirija sestane, je težko izbrati tiste, ki imajo še nekaj več, ki izstopajo in tako nagraditi avtorje.”

Delčke zmagovalnih besedil v vseh štirih starostnih kategorijah lahko slišite tudi v tokratnih Sotočjih, poleg tega pa še pesmi, ki sta zmagali na natečajih leta 2016 in 2017 v kategoriji songa. Letošnja novost pa je bil najboljši scenarij za film, ki ga bodo posneli v okviru projekta Iskrica.

Kako pa se Mateja Rihter znašla v vlogi glavne urednice cerkvenega tednika Nedelja, najstarejšega tednika koroških Slovencev? Prisluhnite!

Petje, ples in gledališče

Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, ki so mesec dni pred koncem pouka sošolcem in drugemu občinstvu predstavili svoje kulturne dejavnosti. Nastopili so otroški pevski zbor, folklorna in gledališka skupina ter mladi citrarki.

Tovrstne prireditve na šoli pripravljajo že nekaj let, je Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, čas pa je skrbno izbran, saj želijo končne rezultate celoletnega truda učencev pri obšolskih dejavnostih približati tudi drugim šolarjem in jih spodbuditi k sodelovanju.

“To pomeni, da se splača sodelovati. Naš namen je, da bi pridobili tudi druge šolarje. Iz leta v leto je namreč več takšnih, ki ne sodelujejo v nobenem krožku in komaj čakajo, da se šolske obveznosti končajo in gredo lahko domov.”

Učenka Eliza Nagy ni med tistimi, ki komaj čakajo, da po pouku zapustijo šolo:

“Zelo rada pojem. Že od 5. razreda sem pri pevskem zboru, kjer pojemo madžarske, slovenske in porabske pesmi. “

Mate Labric je porabski Kekec. Igral je namreč glavno vlogo v gledališki igri o Kekcu in, kot kaže, mu je bila zelo všeč vloga pogumnega fanta, ki reši dedka Kosobrina in prežene Bedanca, in zelo rad pomaga ter je vedno dobre volje.

“Veliko smo vadili, na začetku smo gledali tudi film in prebrali besedilo. Vaje smo imeli vsako sredo popoldne in učiteljica Ildiko in učitelj Nino sta se zelo trudila z nami.”

Levente Nagy je letos sodeloval v dveh krožkih, za tretjega pa je zmanjkalo časa:

“Zelo rad pojem in plešem, tudi igram zelo rad, ampak pri gledališki skupini letos nisem bil, ker nisem imel časa.”

Štiri pogumne gospe iz reške Bazovice

V reškem Slovenskem domu Bazovica že tri leta deluje štiričlanska skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Njen cilj je približati posameznike slovenskega rodu, zapisane v zgodovini mesta, in druge zanimivosti, ki pričajo o vezeh med narodoma.

17.5.2018 so članice, ki so se poimenovala Zaščitnice slovenske dediščine, pripravile prvo predstavitev rojakov, po katerih so poimenovane nekatere reške ulice in trgi. To so si zaslužili predvsem pomembni možje iz kulturnega in družbenega življenja iz 19. stoletja; od Janeza Trdine, profesorja na reški gimnaziji, do Ivana Koblerja, pravnika s sodniško in politično kariero ter zgodovinarja.

Ulico pa je dobil tudi 24-letni Peter Kobek, žrtev žandarjev med delavsko stavko leta 1906, ki je postal simbol reškega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno. Ena izmed ulic na Trsatu pa se imenuje po slikarki Boženi Vilhar-Žirovnik, edini rojakinji doslej, ki jo je doletela ta čast.

Skupina deluje tri leta in je nastala po zaslugi profesorice dopolnilnega pouka slovenščine Dragice Motik, ki jih je spodbujala, naj raziskujejo, je Marjani Mirković zaupala Zdenka Kallan Verbanac.

“Bile smo zelo pridne učenke dopolnilnega pouka in učiteljica Dragica Motik, na katero smo zelo ponosne in jo spoštujemo, nas je zelo spodbujala in ko je odšla, smo se odločile, da nadaljujemo v tej smeri. In tako smo zdaj pogumne gospe, ki nadaljujemo svojo pot.”

Skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila reške Bazovice je z različnimi slovenskimi igrami nastopala tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, članice pa so ponosne tudi, da so sodelovale v Ljubljani na prireditvi rastoča knjiga.


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo