“V Avstralijo odšlo okrog 30.000 Slovencev”


Avtor: U.S. Datum: 1720 dni nazaj.


Pravnik Dejan Valentinčič je eden tistih intelektualcev, ki tako na teoretičnem kot praktičnem področju izjemno dobro pozna dinamiko slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu. Med drugim se je ukvarjal s Slovenci v Reziji, dobro pozna slovenske skupnosti na Koroškem, Madžarskem in Hrvaškem, v preteklosti je večkrat obiskal Slovence v Združenih državah Amerike, Kanadi, Argentini in Avstraliji. Kot gostujoči raziskovalec je deloval na univerzi Harvard, Clevelandski državni univerzi, univerzi Santa Clara v Kaliforniji in Pontificia Univesidad Catolica v Buenos Airesu. Ker je slovenska skupnost v Avstraliji večinoma slabo poznana, smo za osrednjo temo tokratnega pogovora izbrali prav Slovence v Avstraliji. Najprej pa je povedal nekaj splošnega o odnosu Slovenije do rojakov po svetu.

Dejan Valentinčič

Dejan Valentinčič. Foto: ROŠA

V predvolilnem času nekatere stranke zopet predlagajo ukinitev funkcije ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako komentirate, bi se vam to zdelo smiselno?

"Pobude za ukinitev ministra, ki se pojavljajo pred vsakimi volitvami, so ali cenen populizem ali pa nerazumevanje tematike. Če bo ena oseba namesto ministrske imela le plačo državnega sekretarja, ta minimalni prihranek na državnem nivoju popolnoma nič ne pomeni. To, da minister vsak četrtek sedi na seji vlade in ima dostop do ostalih ministrov, je neprecenljivo. Če ve, kaj bi rad, lahko marsikaj neposredno uredi. Tudi pri obiskih v tujini je čisto drugi status, ali na obisk pride minister ali državni sekretar. Še pred prihodom na Urad, sem večkrat provociral z mislijo, da bi ta minister moral avtomatično postati podpredsednik vlade, da bi imel večjo težo doma in v tujini. Ko sedaj gledam iz prakse, pa je to že povsem resna trditev. Oba ministra brez listnice, tudi za evropsko kohezijo, bi morala biti podpredsednika vlade in edina dva, če bi želeli maksimizirati naše potenciale. Na ostalih ministrstvih na oba organa gledajo kot na manjvreden del vlade. Posledice so jasno vidne. O neizčrpanem potencialu zamejstva in izseljenstva sem že večkrat govoril, a tudi če se npr. pri črpanju evropskih sredstev primerjamo s pristopom Hrvaške, vidimo, da svet beži mimo nas.  Kako bi stvari po mojem na tem področju idealno funkcionirale: Urad mora voditi minister, ki je hkrati podpredsednik vlade, v pristojnosti naj ima še konzularo ter lektorate slovenskega jezika na tujih univerzah, kjer tudi škriplje v njihovem razmerju do slovenskih skupnosti."

Nam lahko v nekaj besedah predstavite osrednje razlike med slovenskimi skupnostmi v Kanadi, ZDA, Argentini in Avstraliji?

"Razlikujejo se že v času izselitve. V Ameriko so se izseljevali pred prvo svetovno vojno in takoj po drugi. Med obema vojnama pa manj. V Argentino je bila migracija številčno najmočnejša med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. V Avstralijo pa se je intenzivnejše priseljevanje Slovencev začelo v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Glede na pripovedovanja ljudi bi grobo ocenil, da jih je 90 odstotkov zbežalo čez jugoslovansko mejo in so v Avstralijo prišli kot begunci. Legalno je Jugoslavijo zapustil majhen odstotek izseljenih."

Koliko Slovencev je svojo novo domovino takrat našlo v Avstraliji in koliko jih je tam danes?

"Ocene so, da je v Avstralijo prišlo okoli 30.000 Slovencev. Zaradi hitrih asimilacijskih procesov, mešanih zakonov druge generacije, je danes skupnost precej šibkejša. Na popisu leta 2011 se je za slovensko poreklo izreklo 17.150 oseb."

Kako so organizirani, kje se nahajajo največji slovenski centri?

"Največ Slovencev je v Melbournu, tam je pet klubov in versko središče. Naslednji večji center je Sydney z dvema kluboma in katoliškim misijonom. Kar nekaj Slovencev je še v Adelajdi. Tam se nahaja eno slovensko društvo. Imajo tudi cerkev, a brez stalnega duhovnika. Ta jih enkrat mesečno obišče iz Melbourna, kjer delujeta slovenska frančiškanska patra. Uro vožnje iz Melbourna pa je slovensko društvo v mestu Geelong. Uro vožnje iz Sydneyja je mesto Wollongong s kar nekaj Slovenci, saj je bila tam močna železarska industrija. Imajo slovensko društvo in cerkev, kjer je enkrat mesečno tudi slovenska maša, za katero prihaja pater iz Sydneyja. Kot zanimivost naj povem, da naj bi po njihovih besedah bili edino društvo, ki ima cerkev v svoji lasti. Odkupili so anglikansko cerkev, katere notranjost še vedno deluje anglikansko z lesenimi opaži itd. Manjša kluba sta še v Brisbanu in na Gold coastu, ki sem jih tudi obiskal. Druge manjše skupnosti razen v Canberri svojih prostorov po mojem vedenju nimajo."

Najverjetneje se v Avstraliji najdejo tudi znameniti in poznani Slovenci?

"Prvi avstralski senator, ki ni bil britanskega, irskega ali judovskega rodu, je bil Slovenec - Mišo Lajovic, danes že pokojen. V Sloveniji in zamejstvu je bolj znan njegov brat Dušan Lajovic, oče domene udba.net in avtor knjige Med svobodo in rdečo zvezdo. Trenutno je najvidnejša Slovenka v Avstraliji Tanya Pliberšek, pripadnica druge generacije. Od 1988 je članica avstralskega parlamenta, ministrica je bila že v treh vladah. Trenutno je namestnica vodje opozicije. Če bodo na naslednjih volitvah zmagali laburisti, naj bi postala zunanja ministrica. Ni pa malo tistih, ki menijo, da bi zaradi nepriljubljenosti predsednika stranke, prav ona lahko postala predsednica vlade. Ob mojem obisku Avstralije me je sprejela in nagovorila v slovenščini, čeprav je bila obkrožena s sodelavci. Šele kasneje me je, zaradi vljudnosti do njih, zaprosila, če lahko pogovor nadaljujemo v angleškem jeziku. Ob slovesu pa je zopet začela govoriti slovensko. Imam sliko njene najstniške hčerke v slovenski narodni noši v klubu Triglav v Sydneyju. Zelo dobro pozna Slovenijo, saj jo večkrat obišče, vendar se ob teh obiskih javno ne izpostavlja. Poleg Melanie Trump je najvplivnejša Slovenka v svetu."

Celoten intervju je objavljen v Primorskem dnevniku.


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo