Z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine v Švici Anjo Dobrovc smo se na Inštitutu za sistemske postavitve, ustanoviteljica in direktorica Nataša Čebulj in sodelavka Damijana Žišt, odločile za izvedbo projekta z naslovom Slovenske ljudske igre naših babic in dedkov. Dvanajst delavnic smo ob delnem sofinanciranju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu izvedle od 26.–30. avgusta 2019 v Švici v krajih Basel, Liestal, Bern in Baden, in sicer v petih oddelkih dopolnilnega pouka slovenščine pri učiteljici Anji Dobrovc. Organizator in financer dopolnilnega pouka slovenščine je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport.

Udeleženci delavnic so bili učencidopolnilnega pouka slovenščine v Švici vseh starostnih skupin (v nadaljevanju učenci DPS) ter njihovi sorodniki. Za izvedbo delavnic na omenjeno temo smo se odločile, da bi slovensko govoreči otroci, najstniki in odrasli Slovenci v Švici skozi stare slovenske basni, pesmi, izštevanke  in igrice spoznali, kako so se v preteklosti igrali naši dedki in babice v Sloveniji.  Inštitut za sistemske postavitve se namreč ukvarja z metodo postavitev družine, bistvo katere je povezava s predniki, kar nam omogoča, da z večjo močjo lahko srečno in uspešno živimo.

Tema naših delavnic so bile basni o živalih, še posebej o lisici in zajcu. Učenci DPS so tako na delavnicah spoznali zgodovino nastanka iger, kako in kdaj so se igre igrale v Sloveniji ter spoznali njihov pomen in pomen ljudskega izročila za ohranjanje slovenščine in ohranjanja vezi s Slovenijo.

Slovenske ljudske basni o lisici in zajcu smo odigrale ali povedale. Skupaj z učenci DPS smo izdelovali maske lisičk in zajčkov, se igrali stare slovenske igrice in se učili različne izštevanke na omenjeno temo. Ob zaključku delavnic so učenci DPS predstavili staršem in sorodnikom, kaj so se novega naučili in jim pokazali maske (lisičko ali zajčka), ki so jih sami izdelali in se na delavnici igrali z njimi.

Skozi igro spoznavanje slovenske kulturne dediščine

Namen naših delavnic je bil, da so se v Švici živeči slovensko govoreči udeleženci ali potomci slovenskih staršev seznanili s kulturno dediščino Slovenije v obliki starih slovenskih ljudskih iger, izštevank, pesmi in basni, s katerimi zaradi odraščanja in kulturalizacije v drugem okolju tega niso neposredno deležni kot njihovi vrstniki v matični domovini Sloveniji. Skozi delavnice so imeli učenci DPS priložnost podrobnejšega spoznavanja slovenske kulturne dediščine in njene raznolikosti ter razumevanja Slovenije. Omenjene delavnice so bile med učenci DPS zelo dobro sprejete, saj so skozi igro utrjevali slovenščino, svoj materni jezik in slovensko narodno zavest ter se kaj novega naučili. Kljub temu, da živijo v tujini, Švici, se zelo radi zavedajo svojih korenin, ki jih utrjujejo tudi skozi dopolnilni pouk slovenščine v Švici. Kot nam je povedal eden izmed odraslih učencev DPS, ki ima mamo Slovenko in očeta Italijana, je skozi omenjeno delavnico prvič slišal za Rezijo in njene basni, kar ga je zelo razveselilo, in obljubil je, da bo raziskal ta del slovenskega izročila.

Zato sva bili z Natašo še posebej veseli povabila Anje Dobrovc, da smo skupaj pripravile delavnice, in spoznanja, kako se mnogi Slovenci v Švici zavedajo svojih slovenskih korenin in se z otroki pogovarjajo slovensko ter jih pošiljajo k dopolnilnemu pouku slovenščine. Veseli tudi to, da se mnogi potomci Slovencev, rojeni v Švici, pogosto staršev iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij, želijo naučiti slovenskega jezika, ki je materni jezik njihove mame ali očeta. Naj članek končam z mislijo učiteljice Anje: "Vedno me veselijo tovrstne povezave in sodelovanja s Slovenijo, ker prinašajo v pouk globino in pristni stik učencev s Slovenci in slovenščino. Učencem namreč to zelo veliko pomeni in zato še raje govorijo slovensko in obiskujejo pouk ter se vračajo v Slovenijo."

Damijana Žišt, Inštitut za sistemske postavitve