Nixona v pismu pozval na zaslišanje

V Washingtonu je tik pred 92. rojstnim dnem umrl dolgoletni uslužbenec ameriške kongresne knjižnice Vladimir Pregelj.

Pregelj je pomagal navezovati stike slovenskim politikom in diplomatom v Washingtonu, usoda pa mu je namenila tudi položaj starešine velike porote v aferi Watergate, ki je s položaja odnesla predsednika Richarda Nixona.

Veliko zaslug ima za Slovenijo v času njenega osamosvajanja, saj je pomagal odpirati vrata slovenskim politikom in diplomatom v ameriškem kongresu in drugje v prestolnici ZDA.

Staršema učiteljema se je rodil leta 1927 v Murski Soboti in se pozneje preselil v Ljubljano, od tam pa po drugi svetovni vojni leta 1945 kot begunec odšel v ZDA.

S pomočjo štipendije se je šolal na kolidžu St. Joseph v ameriški zvezni državi Indiani, služil je v ameriški vojski, postal državljan in opravil magisterij na univerzi Fordham v newyorškem Bronxu. Leta 1957 se je zaposlil v ameriški kongresni knjižnici. Tam je bil specialist za mednarodno trgovino, sodelavci pa so mu nadeli vzdevek Miro.

Zadnja leta mu je že pešalo zdravje, vendar pa je frančiškanski pater Martin Krizolog, ki vodi slovensko cerkev Sv. Cirila na Manhattnu v New Yorku in s katerim sta razpravljala o teoloških vprašanjih, dejal, da je bil do samega konca neverjetno bister.

Krizolog je nameraval te dni v Washington na praznovanje Pregljevega 92. rojstnega dne, vendar bo zdaj prestolnico verjetno obiskal za spominsko slovesnost, ki bo najverjetneje v nacionalni katedrali brezmadežnega spočetja, največji katoliški cerkvi v ZDA. Preglja naj bi upepelili in pozneje pokopali na ljubljanskih Žalah. O tem bo odločala njegova 72-letna vdova Lea Plut Pregelj, s katero sta se poročila leta 1980.

Zunanji minister Miro Cerar je njegovi družini izrekel sožalje, v objavi na družbenem omrežju Twitter pa zapisal, da je umrl razumnik in velik Slovenec, s katerim sta se letos februarja tudi srečala na sprejemu ob kulturnem prazniku v Washingtonu.

Pregelj za javno objavo gradiva Muellerjevega poročila

Washington Post je sredi aprila s Pregljem opravil intervju zaradi njegove vloge starešine velike porote, ki je raziskovala afero Watergate. Zadeva je aktualna, saj v ZDA trenutno potekajo vroče razprave o tem, ali se bo proti predsedniku Donaldu Trumpu sprožil postopek odstavitve s položaja oziroma impeachmenta.

Pregelj se v pogovoru ni opredeljeval do Trumpa, vendar pa je menil, da bi moralo celotno gradivo, ki ga je med preiskavo ruskega vpletanja v volitve 2016 zbrala velika porota posebnega tožilca Roberta Muellerja, postati javno.

Dokazov proti Nixonu je bilo dovolj

Pregelj je v vlogi starešine velike porote 30. januarja 1974 napisal pismo predsedniku Nixonu z zahtevo, da pride pred veliko poroto in odgovarja na vprašanja. To se ni zgodilo, ker je Nixon sam odstopil s položaja avgusta 1974, potem ko mu je postalo jasno, da ga bo kongres odstavil.

Na vprašanje glede Trumpa pa je Pregelj za Washington Post z nasmehom dejal, da ni v tej veliki poroti. Glede Nixona medtem ni bil v dvomih glede njegove krivde in mu je bilo žal, da ga njegova velika porota ni mogla obtožiti kaznivih dejanj, ker je bilo dokazov dovolj.

Pregljeva žena je za časopis povedala, da je bil mož vedno skrivnosten glede dela velike porote in je z njo o tem na kratko spregovoril šele štiri leta po poroki.

MMC RTV Slovenija