Večina dogodkov na letošnjem festivalu je bila na sporedu med 3. in 11. julijem, ko so v Mariboru med drugim nastopili Al Di Meola, Hugh Masekela, Riblja čorba, Hladno pivo, Dan D, Demolition group, Alenka Godec, Vlado Kreslin in Zoran Predin.

Vse od prvega Lenta pred 23 leti je vodilo festivala približati kakovostno kulturo najširši javnosti za sprejemljivo ceno. To je v Mariboru, ki se že vrsto let sooča z gospodarsko in socialno krizo, velikega pomena.

"Festival Lent je festival za družine," je tudi letos poudaril njegov prvi mož, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Zato po njegovih besedah niso toliko pomembna velika imena nastopajočih, čeprav so ta v preteklosti na festivalu že nastopala, temveč raznoliko dogajanje za vse generacije. Ker privlači raznolike skupine ljudi, je prireditev ključna za mariborsko gostinstvo in turizem.

Zaradi finančnih težav letos ni bilo Glavnega odra na Dravi, kar naj bi se poznalo pri prodaji vstopnic. Mnenja so deljena. Če nekateri obiskovalci menijo, da je pomembno druženje, lentovanje, ne pa infrastruktura in velika gostujoča imena, so drugi prepričani, da s takšnimi potezami festival nazaduje ter se izgublja v povprečnosti.

Drugače kot lani država ni priskočila na pomoč z dodatno finančno injekcijo, zato so letošnji proračun festivala ocenili na okoli 750.000 evrov, kar je skoraj pol manj kot lani in daleč od 2,5 milijona evrov, kolikor je znašal v prejšnjih letih.

Festival Lent, ki ga prirejajo od leta 1993, velja za največji slovenski festival na prostem in enega največjih v Evropi. Razvil se je iz Folkarta, a je že kmalu prerasel njegov vsebinski okvir in se razširil z nabrežja Drave čez vso mesto. Ponavadi ga obišče okoli pol milijona ljudi, največ v času ognjemeta ob zaključku festivala, letos naj bi bila številka nižja.