Mladi filmar, Tržačan Massimiliano Milič, je na mednarodnem študentskem filmskem festivalu Broke Student Film Festival v ameriški zvezni državi Michigan prejel dve nagradi: v kategoriji je slavil kot najboljši režiser, njegov film Drago pa je slavil med tujejezičnimi filmi.

»Moj priimek je slovenski, moj materni jezik pa italijanski. Nikoli se nisem popolnoma identificiral kot Italijan ali Slovenec. Kateremu narodu torej pripadam?« S temi besedami se začne tridesetminutni dokumentarec, pripoved o Massimilianovem nonotu, tržaškem Slovencu Dragotu, katerega življenje sta dramatično zaznamovali obe svetovni vojni. Prva je tržaško premožno družino, ki je v pristanišču vodila vpeljano gostilno, zlomila gospodarsko. Nove razmere, ki so ji sledile in so nekdaj večkulturno mesto nasilno poitalijančile, so v njem zbudile odpor: Drago je izgubil službo na jugoslovanskem konzulatu, kjer je bil kolega pisatelja Iva Andrića, bil večkrat aretiran, mučen, konfiniran na jug Italije. Po kapitulaciji se je pridružil britanskim silam. Kot oče zaradi hudega spora z že bivšo ženo (Italijanko), ni bil prisoten v življenju svojih dveh sinov. Družinski konflikti so tako dobili tudi nacionalni predznak: sinova Slovenca Draga sta postala Italijana, ki slovenščine nista obvladala.

Film Drago je nastal od koncu magistrskega študija iz filmskega ustvarjanja in medijskih umetnosti na Univerzi v Glasgowu. Massimiliano se je odločil, da bo v svojem prvencu odkrival slovenske družinske korenine, ki predstavljajo eno od tolikih tržaških zgodb, v katerih se prepletajo zgodovinska dejstva preteklega stoletja, ki so zaznamovala nešteto tržaških družin in posameznikov.