Kako Plečnika obravnavajo in kaj vse na Češkem pripravljajo v Plečnikovem jubilejnem letu?

Letošnje leto je v znamenju spomina na Jožeta Plečnika (23. 1. 1872 - 7. 1. 1957). Mineva 145 let od njegovega rojstva in 60 let od smrti. Skozi vse leto bo cela vrsta prireditev, povezanih s Plečnikom.

Jože Plečnik leta 1943. Vir: NUK, Zbirka upodobitev znanih Slovencev

Slovensko društvo Jožeta Plečnika, delujoče v češkem glavnem mestu, načrtuje potujočo razstavo z novimi fotografijami Plečnikovih najznamenitejših del.

Največ prireditev bo potekalo v organizaciji ali s sodelovanjem slovenskega veleposlaništva v Pragi. Na obletnico smrti so, ob številni udeležbi iz Slovenije, pripravili mašo zadušnico v Plečnikovi Cerkvi Srca Jezusovega. V mestni četrti, kjer ta cerkev stoji, bodo odprli Plečnikovo sobo.

Predsednik vlade Miro Cerar je položil cvetje k doprsnemu kipu Jožeta Plečnika pri Praškem gradu. Foto: Nebojša Tejić/STA, vir: Medijsko središče Vlade Republike Slovenije.

Na obletnico rojstva so ob Plečnikovem spomeniku na Hradčanih položili venec, slovesnosti pa sta se udeležila tudi Miro Cerar, predsednik slovenske vlade, ter Tone Peršak, slovenski minister za kulturo. Marca o Plečnikovi arhitekturi pripravlja Knjižnica Václava Havla okroglo mizo, na kateri bosta sodelovala profesor Damjan Prelovšek iz Ljubljane in profesor Tomáš Valena iz Münchna. Češka pošta bo izdala Plečnikovo jubilejno znamko.

Vrhunec naj bi septembra bili dogodki pod skupnim naslovom Dnevi Ljubljane v Pragi. Težišče bo seveda razstava o Plečniku.

Čehi imajo Plečnika za svojega

Češka strokovna literatura uvršča Plečnika med tri največje češke arhitekte 20. stoletja. Poleg Plečnika so to Jan Kotěra in Pavel Janák. Pravzaprav našega znamenitega arhitekta štejejo Čehi za svojega. Tako kot recimo skladatelja Jakoba Gallusa in jezikoslovca Matijo Murka, ki sta oba ravno tako delovala v Pragi in sta tam tudi pokopana.

V češkem zgodovinskem spominu zagotovo že skoraj devetdeset let prinaša Plečniku največ priznanja dejstvo, da je prav on in ne kdo drug takoj po prvi svetovni vojni dobil naročilo za obnovo praškega gradu, največje dominante glavnega mesta Češke republike, ki je že vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Plečnik je, med drugim, zasnoval tudi najpomembnejši češki sakralni spomenik 20. stoletja, cerkev Srca Jezusovega v Pragi.

Na Češkem je kar nekaj strokovnjakov, ki o Plečniku pišejo knjige in članke, pripravljajo razstave in predavanja. V knjigarnah je v češkem jeziku ta hip na voljo vsaj pet novejših del o Plečniku. V arhivih javne češke televizije je dostopnih čez devetdeset oddaj in prispevkov, ki govorijo o Plečniku, ne zaostaja pa niti češki javni radio.

Načrtoval je obnovo Hradčanov in cerkev Srca Jezusovega

Plečnik je načrtoval najpomembnejši sakralni spomenik v Pragi v 20. stoletju, cerkev Srca Jezusovega. Vir: wikimedia.commons

V Prago je Plečnik prišel z Dunaja že leta 1911. Kot profesor arhitekture in oblikovanja si je v novem okolju pridobil velik sloves. T. G. Masaryk, predsednik novo nastale Češkoslovaške republike po koncu prve svetovne vojne, je kmalu Plečniku zaupal obnovo praškega gradu. Grad je bil stoletja sedež čeških kraljev in knezov ter je tudi v novi državi ostal sedež oblasti. Naročil mu je, Masaryk namreč, pravijo viri, naj monarhistični grad spremeni v demokratičnega. Plečnik je začel z delom na začetku 20-ih let prejšnjega stoletja. Obnova je trajala dobrih petnajst let. V istem času je vodil obnovo in ravno tako koncipiral tudi notranjo opremo predsedniške rezidence - grad Lány, ki leži kakšnih petdeset km severozahodno od Prage.

Delal je za čast, ne za denar

Plečnik je odklonil vsakršno plačilo, rekoč, da je vse to delo zanj velika čast. Predsednik Masaryk mu je denar nakazal, a ga je Plečnik vedno vrnil. Enako je Plečnik ravnal tudi pri gradnji cerkve Srca Jezusovega, ki stoji le slaba dva kilometra od zgodovinskega središča Prage. Ta cerkev velja, kot rečeno, za najpomembnejši češki sakralni spomenik 20. stoletja.

Po 23 letih je Prago zapustil razočaran

Plečnikovo delo v Pragi ni minilo brez velikih nasprotovanj, napadalnih zapisov v časnikih, celo "domoljubnih" izpadov, češ, "ta tujec nam bo popolnoma skazil naše Hradčane". Pri tem so bili najglasnejši nekateri ljubosumni arhitekti in bojevita ženska združenja. Zato je Plečnik sredi obnove leta 1934 razočaran zapustil Prago in se nikoli ni več vrnil. Dela je vodil večinoma na daljavo. Tako cerkve Srca Jezusovega nikoli ni videl. Še več – v pismu kaplanu Alexandru Titlu, ki je gradnjo cerkve vodil, je naročil, naj ga nikoli niti ne imenujejo kot ustvarjalca te cerkve.

Po prvi svetovni vojni so obnovo Praškega gradu zaupali Plečniku. Vir: wikimedia.commons

Kot je videti, tudi na Češkem skrbijo za to, da bo Plečnikovo delo v jubilejnem letu bogato in strokovno raznovrstno predstavljeno.

Peter Kuhar, Praga