Slovenci smo čebelarski narod, več kot 10.000 Slovencev oziroma vsak 200. Slovenec čebelari, čebelarjenje ima v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti. V Sloveniji je zato zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje na visoki ravni.

Čebelarska zveza Slovenije je v preteklosti začela z več projekti, kot so medeni zajtrk, čebelarski krožki in sajenje medovitih rastlin, ki jih je javnost dobro sprejeta. Leta 2014 je dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel.

Ob zavedanju pomena ohranjanja čebel in čebelarstva, se je Vlada Republike Slovenije odločila, da podpre projekt svetovni dan čebel in se s tem zavezala, da bo izvedla vse formalne postopke za praznovanje tega dne. Slovenija je bila med prvimi v EU, ki je leta 2011 na svojem območju prepovedala uporabo določenih pesticidov, nevarnih za čebele.

Čebelarstvo v Sloveniji uživa mednarodno priznanje zaradi svojih posebnosti. Sredi 18. stoletja so se pojavili edinstveni pobarvani leseni čebelji panji z motivi ljudskega pripovedništva, t.i. panjske končnice, ki pomagajo čebelam pri orientaciji, čebelarjem pa so v pomoč pri ločevanju med čebeljimi družinami.

Tudi v Kaknju smo dali svoj prispevek svetovnemu dnevu čebel.

V soboto, 18. 5. 2019, smo učenci dopolnilnega pouka slovenščine in kulture v Kaknju ter člani Slovenskega združenja meščanov Jožef Špringer izdelali panjske končnice, ki smo jih ob svetovnem dnevu čebel podarili Združenju čebelarjev "Matica" Kakanj iz Bosne in Hercegovine, kot znak spoštovanja, sodelovanja in podpore njihovi dejavnosti, kajti vsaka tretja žlica hrane na tem svetu je odvisna od čebel, natančneje od opraševanja. Brez čebel ne bo življenja in pomembno je, da to sporočilo doseže čim večje število ljudi.

Mateja Kregar, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine in kulture v Sarajevu, Kaknju, Zenici in Brezi.