Lili Škornik je diplomirana psihologinja in pisateljica, ki slovenskemu občinstvu ni pretirano znana. Že pred več leti je zapustila rodno Slovenijo, danes pa v nemškem Ratingenu poleg gospodinjskih opravil poprime tudi za pisalo. Priznava, da je pogled na Slovenijo od daleč precej lepši kot vsakodnevno ukvarjanje s težavami in politiko.

"O tujini nisem nikoli razmišljala klišejsko," pravi, saj je že kot otrok počitnice preživljala pri bratu v Berlinu, kamor je ta migriral leta 1968. Zase pravi, da je bila vzgojena v Titovem duhu sprejemanja kulturnih razlik. "Zame so bili tujci vedno samo prijatelji, ki jih še ne poznam," priznava.

Foto: osebni arhiv

Moža je poznala že iz otroštva

Oba z možem sta se rodila v celjski porodnišnici. "Usoda je hotela, da sta naju mami hkrati odnesli domov celo v isti kraj. Odkar pomnim, sva se ukvarjala drug z drugim v dobrem in v zlu," pravi. Najtežje jima je bilo v času študija, ko sta se zaradi različnih krajev študija morala ločiti. Po tem sta "s trebuhom za kruhom" pristala v Zrečah pod Pohorjem. "Ustvarila sva si družino in dom. Dvajset let je minilo, kakor bi trenil," priznava. Takrat ji je mož postavil ključno vprašanje, ali bi pustila službo in odšla z njim v tujino.

Čez noč postala knjižničarka

Njen mož je leta 2006 sprejel službo v mednarodnem podjetju na Dunaju, hči se je vpisala na Vienna International School, sin pa je ostal na študiju v Mariboru, saj ga je po njenih besedah tja vleklo srce. Ko je prvi šolski dan s hčerko obiskala šolo in knjižnico, se je tam predstavila vodji knjižnice. "Tako silovito me je objela, da mi je vzelo sapo. 'Jaz sem tudi Slovenka,' je šepnila in mi ponudila nadomeščanje poškodovane sodelavke," pravi. Tako je dobila zaposlitev v knjižnici in se skoraj čez noč prekvalificirala v knjižničarko.

Iz velemesta Dunaja v rustikalni Ratingen

Ko je moža po devetih letih na Dunaju našel "lovec na glave", ki je po njenih besedah na divjem zahodu še vedno donosen poklic, ju je zvabil v Nemčijo. Izbiro mesta je imela v rokah sama. Ker je bila naveličana velemesta, si je izbrala rustikalni Ratingen na obrobju Düsseldorfa. Tam je bilo prvo presenečenje milo podnebje, ki jo je spominjalo na Portorož. "Temperature se zelo redko spustijo pod ničlo in snega skoraj ne vidimo," pravi.

Kaj še je povedala o svojem življenju v tujini, lahko preberete na strani SiolNET.