V sredo, 22. februarja, in v četrtek, 23. februarja, smo v Banjaluki lahko prisluhnili predavanju Dušana Tomažiča z naslovom Slovenska etnična manjšina v Bosni in Hercegovini s pogledom na delovanje slovenskega društva Triglav Banjaluka.

Dušan Tomažič je magister geografije in profesor zgodovine. Zaposlen je na RTV Slovenija, v regionalnem centru Maribor. V svoji magistrski nalogi, ki jo je zagovarjal na Univerzi v Tuzli, je raziskoval doseljevanje Slovencev na področju današnje Bosne in Hercegovine.

Slovenci so začeli prihajati že v času Avstro-ogrske monarhije. Po prvem popisu (1921) v Kraljevini Jugoslaviji je bilo na območju Bosne in Hercegovine 4.682 oseb, ki so za materni jezik navedle slovenščino, kar pa nujno ne pomeni, da so bili vsi tudi etnično opredeljeni kot Slovenci. Prvi popis v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (1948) izkazuje podatek, da je na območju Bosne in Hercegovine živelo 4.380 oseb, ki so se opredelile kot Slovenci, kar je kar dvakrat več kot leta 1991, ko je bilo Slovencev le še 2.190. Kaj pa danes? Aktivnih članov v društvih Slovencev je 2.229 – a društva niso samo slovenska, ampak multinacionalna oziroma multietnična. Žal podatki o nacionalnih manjšinah v Bosni in Hercegovini iz popisa 2013 še vedno niso objavljeni, različne institucije navajajo zelo nasprotujoče si podatke.

Dušan Tomažič je preučeval problematiko Slovencev v Bosni in Hercegovini z antropogeografskega vidika. Govoril je tudi o tem, kako Slovenija podpira delovanje društev. Del predavanja so bili posnetki dokumentarnih filmov, ki jih je za televizijsko oddajo Sledi posnel v Banjaluki, Sarajevu, Tuzli in Zenici. Tomažič je z veseljem odgovarjal na vprašanja. Interpretacija podatkov, ki jih je pridobil ob svojem raziskovalnem delu, je pri poslušalcih zbudila zanimanje za zgodovino doseljevanja Slovencev. Vsi se zavedamo, da se za številkami skrivajo zgodbe posameznikov – tudi prednikov tistih, ki so gospodu Tomažiču v Banjaluki pozorno prisluhnili.

Barbara Hanuš

Predavanje Dušana Tomažiča v Banjaluki.