Pravna groteska zaradi krajevne table za Sele/ Sielach pri Žitari vasi - Pred sodnikom v Železni Kapli se bo 7. marca moral zagovarjati bivši šolski ravnatelj v Žitari vasi. Očita se mu poškodovanje tuje stvari, ker je dopolnil le enojezično krajevno tablo svoje domače vasi, s tem da je prilepil slovensko oznako »Sele«. S tem naj bi Franc Kukovica poškodoval krajevno tablo.

Kukovica mora zaradi nalepke na enojezični krajevni tabli pred sodnika. V desetletja trajajočem sporu za dvojezične krajevne table na Koroškem ni bilo nikoli kazenskih postopkov zaradi kršenja v Avstrijski državni pogodbi zajamčenih pravic koroških Slovencev do dvojezičnih topografskih oznak:

Ne do leta 1972, ko so določila docela ignorirali, ne zaradi napada na krajevne table leta 1972, ne, ker je deželni glavar Haider ignoriral odločbe Ustavnega sodišča, ne zaradi akcij premikanja krajevnih tabel, za katere je bil odgovoren takratni deželni svetnik in poznejši deželni glavar Dörfler, in sploh ne zaradi pomanjkanja posameznih dvojezičnih krajevnih tabel ali kažipotov v odgovornosti občin.

Vouk: Postopek absurden in grotesken

Zdaj pa naj bi se izvedel kazenski postopek v zvezi z dvojezično topografijo na Koroškem:

Za 7. 3. 2019 je določena proti Francu Kukovici kazenska razprava pred okrajnim sodiščem Železna Kapla. Očita se mu poškodovanje tuje stvari, ker je dopolnil le enojezično krajevno tablo svoje domače vasi Sele, s tem da je prilepil slovensko oznako kraja. S tem pa da je Kukovica poškodoval krajevno tablo.

Branilec Franca Kukovice odvetnik Rudi Vouk meni: »Postopek je že kot posamezni primer absurden, pred ozadjem zgodovine pa prav grotesken. Sele/ Sielach so imele pri zadnjem ljudskem štetju 2001 15,5% slovenskega prebivalstva in so ustrezale vsem kriterijem po judikaturi Ustavnega sodišča za dvojezične topografske napise. Kljub temu Sele/ Sielach niso bile sprejete na seznam, čeprav imajo višji delež slovenskega prebivalstva kakor drugi kraji, ki so dobili dvojezične krajevne table. Logiko bojo morali sodišču razložiti pogajalci za dvojezične table iz leta 2011.

K temu še pride, da se je večina prebivalcev kraja izreklo za dvojezični napis; izvedbo je preprečil doslej župan, 2. predsednik deželnega zbora Jakob Strauß. Ureditev za Sele/ Sielach pravno ni korektna; saj slej ko prej nasprotuje mednarodnopravno obveznim določilom Dunajske državne pogodbe, nasprotuje tudi določilom od Avstrije ratificirane okvirne konvencije v zaščito narodnih manjšin. Le koroški Slovenci nimajo več nobene možnosti, da bi na to opozarjali, ker se je nova ureditev sklenila na ustavni ravni in je zato Ustavno sodišče ne more preverjati.

Legitimno dejanje političnega protesta

Če je Kukovica s svojo napisno akcijo hotel opozoriti na zlorabo ustavne oblike ter na neupravičeno neenako obravnavanje svoje domače vasi v primerjavi z drugimi kraji z enakim deležem slovenskega prebivalstva, je to legitimno dejanje političnega protesta in nikakor ne poškodovanje tuje lastnine. Vrhu tega sploh ni nastala nobena škoda, poudarja odvetnik Kukovice. Vsekakor je omembe vredno, da zaradi neupoštevanja pravic koroških Slovencev v zadevi dvojezičnih krajevnih tabel nikoli ni bil nihče kaznovan; aktivist, ki se zavzema za to pravico, pa naj se postavi pred sodišče. Za to se niso ustrašili nobenih stroškov, celo prstne odtise so analizirali; ali pa je dejansko nastala škoda, tega niso poizvedovali.

Lipuš iz protesta vrnil častno občanstvo

Nazadnje je zaradi manjkajoče dvojezične krajevne table na Selah/ Sielach, kjer od lani aprila naprej pet krajevnih tabel na zasebnih zemljiščih opozarja na dvojezični značaj kraja in pobudnik akcije samopomoči Franc Kukovica s somišljeniki upa, da bo tudi politika spoznala, da je dvojezičnost obogatitev in del koroške kulture, domačin iz te vasi, pisatelj Florjan Lipuš, dobitnik kulturne nagrade Republike Avstrije iz leta 2018, iz protesta oddal častno občanstvo svoje domače občine Žitara vas/ Sittersdorf.

Pliberk je ponosen na dvojezičnost

Pliberk Ko je avstrijski državni zbor leta 2011 sklenil zakon o dvojezičnih napisih, je dal na osnovi memoranduma občinam možnost, da za kraje z manj kot 30 prebivalci same sklenijo dvojezične napise. Takoj po sprejetju zakona je EL Pliberk pod tedanjim vodstvom Jurija Mandla vložila predlog, da bi dobili dvojezičen napis tudi kraji Lokovica, Sen-čni kraj, Belšak in Grablje, ki v zakonu niso bili upoštevani. Mestni svet s predstavniki Štefan Visotschnig, Tone Brezovnik (oba SPÖ), Daniel Wrießnig, Johann Riegelnik, Manfred Daniel (vsi ÖVP) in Marko Trampusch (EL) je zadevo takoj pozitivno sprejel, po razčistitvi pravnih vprašanj pa jih je kot pristojni organ soglasno sklenil tudi občinski svet. Tako imajo v občini Pliberk vsi kraji dvojezične krajevne označbe.

Novice