Društvo v tujini izobraženih Slovencev, skrajšano Društvo VTIS, je bilo ustanovljeno decembra 2013 v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije. Društvo povezuje in zastopa interese slovenskih državljank in državljanov, ki so se v okviru visokošolskega študija izobraževali oziroma opravljali raziskovalno dejavnost na univerzah in drugih ustanovah v tujini. Prizadeva si spodbujati medsebojno sodelovanje slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, in njihovo sodelovanje z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami ter gospodarstvom v Sloveniji. Vodi ga Igor Cesarec, ki je o društvu in tudi o svoji izkušnji v tujini spregovoril tudi za bralce Moje Slovenije in med drugim poudaril, da njihovi člani v tujino niso odšli zaradi gospodarske krize, temveč zaradi želje po znanju in novih izkušnjah.

Kako je nastala ideja za ustanovitev Društva VTIS?

Povezovanje slovenskih študentov, raziskovalcev, profesorjev in alumnijev, ki so bili aktivni na izobraževalnoraziskovalnih institucijah v tujini, je potekalo že kar nekaj časa. Vse se je začelo v Londonu, kjer smo se slovenski študenti in raziskovalci na univerzi London School of Economics (LSE) povezali v združenje pod okriljem študentske zveze. Sčasoma smo prerasli okvirje naše univerze in začeli povezovati tudi študente drugih univerz v Londonu in širše po Veliki Britaniji. Dogodke smo organizirali tako v britanski prestolnici kot tudi v Ljubljani in mreža ljudi je postopoma rastla. Naraven naslednji korak je bil, da se povežemo tudi nekoliko bolj formalno in ideja o ustanovitvi društva, ki bo združevalo vse slovenske državljane, ki opravljajo ali so opravljali del svoje izobrazbene ali raziskovalne poti izven meja Slovenije, je bila udejanjena.

Koliko članov imate, kako delujete in kakšna je dinamika rasti članstva?

Trenutno društvo šteje skoraj 500 članov, ki živijo, delajo ali študirajo v več kot 25-ih državah sveta. Članstvo nam stalno raste, skoraj vsak dan dobimo novega člana ali članico, ko organiziramo kakšen dogodek, pa se včlani tudi po več deset ljudi. Delujemo na globalno-lokalni ravni. Glede na razvejano članstvo je naša prisotnost globalna, vendar organiziramo dogodke lokalno, in sicer preko odborov po državah. Trenutno imamo lokalne odbore v ZDA, Angliji, na Škotskem, v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu in seveda Sloveniji. Društvo vodi sedemčlanski upravni odbor, ki koordinira lokalne odbore ter ustvarja splošne smernice za delovanje društva. Vse odbore — tako lokalne kot tudi upravnega — sestavljajo člani, ki to delo opravljajo prostovoljno, v svojem prostem času, poleg službe ali študija.

Kako se društvo financira?

Društvo se financira delno preko razpisov za javna sredstva in delno preko partnerjev iz gospodarstva. Trenuten seznam partnerjev društva je na voljo na naši spletni strani. Članstvo v društvu je brezplačno.

Kako društvo skrbi za svojo promocijo?

Smo mnenja, da se dobro blago samo hvali in zato so velik del promocije kar priporočila naših članov, ki svoje prijatelje, sorodnike in znance, ki so v preteklosti ali pa trenutno študirajo ali raziskujejo v tujini, sami obvestijo o društvu in jih vanj povabijo. Vendar pa za promocijo dogodkov uporabljamo tudi druge načine komuniciranja z javnostjo — preko lastne spletne strani, družbenih omrežij, kot so Facebook, Linkedin in Twitter ter tudi preko elektronske pošte.

Kako in kdo se lahko vanj včlani?

Društvo ima redne in izredne člane. Redni član društva lahko postane vsak slovenski državljan, ki se v okviru visokošolskega študija izobražuje ali se je izobraževal oziroma opravlja ali je opravljal raziskovalno dejavnost na izobraževalno-raziskovalnih ustanovah izven meja Republike Slovenije. Izredni član lahko postane fizična ali pravna oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za redno članstvo, vendar lahko pripomore k obstoju in delovanju društva. Izredni člani so lahko sponzorji, zunanji sodelavci ali podporniki društva. Izredni člani nimajo pravice glasovanja na sejah zbora članov in ne morejo biti izvoljeni v organe društva. Za včlanitev v društvo je treba izpolniti spletni pristopni obrazec, ki je dostopen na naši spletni strani http://www.drustvovtis.si/clanstvo/.

S kakšnimi vprašanji se člani društva obračajo nanj?

Društvo deluje kot skupnost, kjer si medsebojno pomagamo pri raznih vprašanjih in poizvedovanjih. Torej ne gre za to, da bi se člani obrnili na društvo, saj društvo so v bistvu člani. Preko komunikacijskih kanalov, ki jih imamo vzpostavljene ekskluzivno za člane, le-ti lahko postavijo kakršnokoli vprašanje, in potem nanj odgovorijo tisti, ki se na to temo spoznajo. Vprašanja so zelo različna: od razprav o službah in poslovnih priložnostih preko poizvedovanj o načinu življenja v določeni državi pa vse do vprašanj o štipendiranju in razpravah o problematiki, s katero se v tujini izobraženi Slovenci srečujemo.

Kaj mlade po vašem mnenju privlači v tujini in kaj jih, poleg krize, žene tja?

Napačno je predpostaviti, da so naši člani odšli v tujino zaradi krize. Navsezadnje je bila gospodarska kriza globalna, marsikateri od naših članov pa je odšel v tujino že veliko pred krizo. Skupni imenovalec VTIS-ovcev je, da so se v tujino podali izpopolniti svoje znanje in pridobiti nove izkušnje, ki jih v Sloveniji ne bi mogli, torej naši člani so skoraj izključno izobrazbeni in ne ekonomski migranti. To še zdaleč ne pomeni, da v Sloveniji pridobljena izobrazba ni kakovostna: ravno nasprotno, zaradi kakovostne slovenske izobrazbe so lahko naši študenti in raziskovalci uspešni na vodilnih univerzah in raziskovalnih inštitutih v tujini. Vendar je nemogoče pričakovati, da bo Slovenija vodilna na prav vseh znanstvenih področjih, to bi težko trdili za katero koli državo. Zato se tisti, ki ugotovijo, da bodo imeli na kateri izmed tujih ustanov boljše pogoje za karierni napredek, tja tudi odpravijo. Mnogi izmed njih se nikoli več ne vrnejo domov, kar je za Slovenijo velika izguba.

Kako doseči, da se bodo vračali?

Nerealno je pričakovati, da se bodo vsi, ki so odšli v tujino, tudi vrnili. Slovenija namreč ne more vsem nuditi optimalnih pogojev za delo. Vendar bi morala stremeti k temu, da ustvari takšne pogoje, da se bodo vanjo selili visoko izobraženi kadri od povsod, ne glede na nacionalnost. To bo potem tudi nekatere slovenske strokovnjake pritegnilo k vrnitvi. Nekateri bodo pač ostali v tujini, ker bodo tam lahko uspešneje delali in to načeloma ni nič slabega. Vendar v takih primerih bi moralo biti bolje poskrbljeno za to, da bodo takšni strokovnjaki z ustanovami v Sloveniji lahko dobro sodelovali, tudi če stalno prebivajo v tujini. Živimo v globalnem svetu, Slovenija bi se morala vanj bolj uspešno vpeti, ne pa stremeti k temu, da se vsi v tujini delujoči strokovnjaki za vsako ceno vrnejo nazaj.

Ali v društvu imate podatek, koliko državljanov se je v zadnjih letih izselilo iz Slovenije?

Tega podatka nimamo, kajti takšne statistike niso v naši domeni. Naši člani so zelo mobilni: nekateri odidejo na študij, raziskovalno delo, se potem vrnejo v Slovenijo, pa spet odidejo zaradi kariernih priložnosti, tako da tukaj ne gre za nek poseben odtok ljudi v zadnjih letih, temveč za konstantno mobilnost.

Kakšna je bila vaša študijska pot in kaj bi svetovali vsem tistim, ki se za odhod v tujino šele odločajo?

Po mednarodni maturi na bežigrajski gimnaziji sem šolanje nadaljeval na angleški univerzi London School of Economics (LSE), kjer sem diplomiral iz ekonomije. Po diplomi sem v Londonu vrsto let delal kot analitik v ameriški investicijski banki Morgan Stanley, kjer sem bil specializiran za trge denarnih valut in obveznic. Sledila je vrnitev na LSE, kjer sem zaključil še dvojni magisterij iz ekonomije in ekonometrije. Akademsko pot sem se odločil nadaljevati v ZDA, kjer trenutno na New York University (NYU) opravljam doktorat iz ekonomije in delujem kot raziskovalec in asistent. Moja področja specializacije so teoretična makroekonomija, mednarodna in monetarna ekonomija. Vsem tistim, ki se za odhod v tujino šele odločajo, bi svetoval, naj sledijo svojim ambicijam ne glede na to, kam jih popeljejo. Skok v tujino je morda na prvi pogled zastrašujoč, vendar se na koncu poplača, saj se ti odprejo popolnoma novi pogledi na svet. Vendar mora biti posameznik pripravljen tudi trdo delati: v tujini je veliko priložnosti, vendar se je treba zanje močno potruditi.

Besedilo: Blanka Markovič Kocen

Foto: Društvo VTIS Facebook